Jedro

Nobenega dvoma ni, da mora voznik, ki je zadolžen za vozilo, opozoriti, da vozilo ni tehnično brezhibno, vendar to ne pomeni, da pravni osebi (lastnici vozila in delodajalki) v zvezi s tem ni treba storiti ničesar, posebej še, ko gre za pomanjkljivost, ki je po eni strani takoj opazna, po drugi strani pa traja kar nekaj časa, da pnevmatike niso več brezhibne (in ne gre za hipno napako). Kljub temu je bila omogočena vožnja z neustreznimi pnevmatikami. Očitno torej je, da pritožnica nima ustrezno organiziranega nadzora, da bi lahko preprečila tovrstne kršitve. Ker pravna oseba ne more biti neposredni storilec prekrška, določba 14. člena ZP-1 izhaja iz predpostavke, da je neposredni storilec tako tesno povezan s pravno osebo, da dejansko ravna v njenem imenu in za njen račun. Zato se pravna oseba lahko ekskulpira le takrat, kadar bi bilo njeno sankcioniranje neupravičeno in nepravilno. V predmetni zadevi glede na zgoraj povedano ne gre za tak primer.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Storilka mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 300,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje mejne policije Jelšane št. 555009619618-8 z dne 8. 9. 2022.

2.Zoper sklep se storilka pritožuje in vztraja, da je podan ekskulpacijski razlog iz tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Sodišče ne pojasni, kateri so tisti ukrepi, ki bi jih pravna oseba še lahko storila, da do kršitve ne bi prišlo. Od voznika so zahtevali, da o nepravilnostih obvesti delodajalca ter naroči odpravo nepravilnosti. Voznik je tako ali tako z vozilom redno na poti in ga mora pred vsako vožnjo pregledati. Pritožnica je v celoti izpolnila svojo dolžnost seznanitve. Noben predpis ne nalaga pravni osebi kakšnih drugih ukrepov. A. A. je poklicni voznik, ki svojo poklicno usposobljenost dokazuje z opravljeno temeljno kvalifikacijo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Na večino pritožbenih navedb je pritožnici pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje in na te razloge se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Pravilno je stališče, da izpolnjena dolžnost seznanitve ne zadošča za ekskulpacijo. Pravni osebi se očita prekršek po šestem odstavku 41. člena ZMV-1 in sicer je bilo ugotovljeno, da so bile na tovornem vozilu, last pravne osebe, zlizane pnevmatike in da je bilo vozilo z neustreznimi pnevmatikami udeleženo v cestnem prometu. Nobenega dvoma ni, da mora voznik, ki je zadolžen za vozilo, opozoriti, da vozilo ni tehnično brezhibno, vendar to ne pomeni, da pravni osebi (lastnici vozila in delodajalki) v zvezi s tem ni treba storiti ničesar, posebej še, ko gre za pomanjkljivost, ki je po eni strani takoj opazna, po drugi strani pa traja kar nekaj časa, da pnevmatike niso več brezhibne (in ne gre za hipno napako). Kljub temu je bila omogočena vožnja z neustreznimi pnevmatikami. Očitno torej je, da pritožnica nima ustrezno organiziranega nadzora, da bi lahko preprečila tovrstne kršitve. Sodišče ne dvomi, da bi storilka, če bi imela ustrezno organiziran vsaj minimalni nadzor nad svojimi vozili, prekršek lahko preprečila.

5.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

6.Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 300,00 EUR sodne takse za pritožbo.