Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče. S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 13.636,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da mora tožnica drugemu tožencu povrniti njegove pravdne stroške v višini 1.169,99 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti do plačila.
2. Tožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje.
3. Pritožba je prepozna.
4. Po podatkih spisa je bila izpodbijana sodba z dne 26. 9. 2014 vročena tožničinemu pooblaščencu 5. 11. 2014. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan in se je iztekel 20. 11. 2014. Tožnica je pravočasno – 19. 11. 2014 – vložila pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani, morala pa bi jo vložiti na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je odločilo v zadevi. Višje sodišče jo je nato poslalo pristojnemu sodišču, ki jo je prejelo 25. 11. 2015, torej po izteku pritožbenega roka.
5. V skladu z osmim odstavkom 112. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok in poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, vložena prepozno. Le izjemoma se šteje za pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika. Pritožbeno sodišče je zato presojalo, ali je v konkretnem primeru nastopila katera od navedenih izjem.
6. Nedvomno ne gre za očitno pomoto vložnice, saj je tožnica tako na vlogi kot na pisemski ovojnici navedla nepristojno sodišče(1). S tem, ko je kot naslovnika navedla višje sodišče, je jasno izrazila svojo voljo, da njeno pritožbo prejme slednje.
7. Vložitve pritožbe na nepristojno sodišče ne gre pripisati niti tožničini nevednosti, saj je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe ustrezno poučena, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje.
8. Glede na navedeno ne gre za nobeno od izjem, zato je treba pritožbo šteti za prepozno, kar narekuje njeno zavrženje (352. člen ZPP).
Op. št. (1): V vlogi je navedla polni naziv „Višje sodišče v Ljubljani“, medtem ko je na kuverti navedeno le „Višje sodišče“.