Jedro

Namen določbe 203. člena DZ je starše opozoriti na varstvo koristi otroka, jih spodbuditi k sporazumni ureditvi in seznaniti z mediacijo. Uvrstitev tovrstnih postopkov med postopke za varstvo koristi otroka je treba razlagati v smislu same kvalifikacije postopka in uporabe posebnih pravil nepravdnega postopka (npr. hitrost, preiskovalno načelo...), ne pa kot avtomatično širitev obveznosti iz 203. člena DZ, ki je po svoji dikciji vezana na starša kot predlagatelja v razmerjih glede mladoletnega otroka. Določba 93. člena ZNP-1 ne ustvarja samostojne obveznosti predhodnega svetovanja; ta je urejena specialno v 203. členu DZ in je strukturno vezana na vlogo staršev v razmerjih glede mladoletnih otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za ukinitev preživnine že polnoletnemu otroku. Sklicevalo se je na določbo 94. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po kateri mora biti predlogu priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju. Ker predlagatelj pozivu sodišča za dopolnitev predloga z zapisnikom pristojnega CSD o opravljenem predhodnem svetovanju ni sledil, je bil njegov predlog zavržen.

2.Pritožuje se predlagatelj, ki v pritožbi poudarja, da gre za procesni formalizem in težko procesno samovoljo. Meni, da procesna predpostavka iz 94. člena ZNP-1 ne obstaja za razmerja s polnoletnim upravičencem. Namen določbe ni v ustvarjanju formalističnih ovir za dostop do sodišča, temveč v zagotavljanju, da se v postopkih, ki zadevajo varstvo koristi mladoletnih otrok, predhodno izvedejo podporni in varovalni mehanizmi. V obravnavani zadevi pa ne gre za razmerje, v katerem bi bil potreben preventivni socialnovarstveni poseg. Sodišču očita, da zakonske določbe 203. člena DZ ni razlagalo smiselno, teleološko in ustavno skladno. Izključni zakonodajni cilj instituta predhodnega svetovanja je varstvo mladoletnih otrok, kar izhaja iz sistematike DZ in njegove zakonodajne geneze.

2.Pritožnik pojasnjuje, da se pri CSD A. vodi odprt upravni postopek, uveden zaradi izdaje akta, ki naj bi služil sodišču v nepravdnem postopku. Postopka se je udeležil, s čimer je bil upravni postopek nedvomno in dokazljivo začet. CSD pa ga ni zaključil z upravno odločbo ali s sklepom. Gre za molk organa. Ta ne sme iti v škodo stranke. Zavrženje predloga brez kakršne koli vsebinske presoje predstavlja kvalificirano bistveno kršitev pravil postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je zavrženje predloga za ukinitev preživnine že polnoletnemu otroku utemeljilo na določbah 203. člena DZ v povezavi s 94. členom ZNP-1. Ni dvoma, da med postopke za varstvo koristi otroka sodi tudi postopek, v katerem se odloča o preživljanju polnoletnega otroka, dokler obstaja dolžnost preživljanja po DZ (93. člen ZNP-1). Namen določbe 203. člena DZ je starše opozoriti na varstvo koristi otroka, jih spodbuditi k sporazumni ureditvi in seznaniti z mediacijo. Uvrstitev tovrstnih postopkov med postopke za varstvo koristi otroka je treba razlagati v smislu same kvalifikacije postopka in uporabe posebnih pravil nepravdnega postopka (npr. hitrost, preiskovalno načelo...), ne pa kot avtomatično širitev obveznosti iz 203. člena DZ, ki je po svoji dikciji vezana na starša kot predlagatelja v razmerjih glede mladoletnega otroka. Določba 93. člena ZNP-1 ne ustvarja samostojne obveznosti predhodnega svetovanja; ta je urejena specialno v 203. členu DZ in je strukturno vezana na vlogo staršev v razmerjih glede mladoletnih otrok.

5.Predlagatelj je pritožbi predložil fotokopijo sporočila, poslanega pristojnemu CSD (priloga A3). Iz sporočila izhaja, da je še v času teka roka za dopolnitev predloga CSD zaprosil za izdajo zapisnika o opravljenem predhodnem svetovanju. Sporočeno mu je bilo, da predhodno svetovanje zaradi polnoletnosti sina ne bo opravljeno. Zato je zahteval izdajo zavrnilne odločbe, ki pa mu ni bila izdana.

6.Izpostavljene okoliščine izkazujejo, da je predlagatelj poskušal slediti pozivu sodišča, vendar je CSD opravo predhodnega svetovanja zaradi polnoletnosti sina odklonil. To pomeni, da je pritožnik sledil pozivu sodišča, vendar zahtevanega dokumenta ni mogel predložiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče predlog vsebinsko obravnavati.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 203 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 93, 94

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.