Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je tožnica podala v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, pa so nove in zaradi nezatrjevanja opravičljivih razlogov za ponovno navajanje neupoštevne.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in odločilo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini 4875 EUR v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 487,50 EUR, ter določilo zapadlosti posameznih obrokov.
2. Tožnica v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi, podrejeno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Izkaz poslovnega izida jasno kaže, da so bile vse kategorije, ki se nanašajo na prihodke v letih 2012 in 2013 enaki nič, kar pomeni, da ni bilo nobene dejavnosti, ki bi prinašala dohodke. Zmanjšanje izgube iz leta 2013 v primerjavi z letom 2014 temelji izključno na bistvenem zmanjšanju stroškov. Družba nima nobenega premoženja, saj se 90 % terjatev in kratkoročna posojila nanašajo na toženko in izhajajo iz več let nazaj, večji del teh pa je predmet tega postopka. Podjetje ima od 19. 2. 2012 blokiran žiro račun, že več kot dve leti ne opravlja poslov, nima zaposlenih in tudi ne premoženja, ker so poslovni prostori pod hipoteko in izvršbo. Sodišče je zmotno štelo, da opravlja dejavnost in ustvarja dobiček.
3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sklep odločilo hkrati s pritožbo zoper sodbo, je v tej zadevi odločil senat. Glede na to, da Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (peti odstavek 12. člena), je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da ima tožnica premoženje in da je v letu 2013 ustvarila velik dobiček (sicer porabljen za pokrivanje izgub iz preteklih let). Na podlagi tega je sodišče ocenilo, da tožnica opravlja neko dejavnost, iz naslova katere ustvarja dobiček, in je iz tega razloga predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Zaradi blokade računa ji je odobrilo obročno plačilo dolžne sodne takse za pritožbo.
7. Po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 se določbe drugega in tretjega odstavka tega člena o pogojih za delno oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče mora pri odločanju upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.
8. Kot izhaja iz navedene določbe, zakon ne daje podlage za popolno oprostitev plačila sodne takse pravnim osebam.
9. Po utrjenem stališču sodne prakse mora stranka, da bi sodišče lahko opravilo presojo o pogojih za delno oprostitev plačila sodne takse, konkretno in obrazloženo zatrjevati okoliščine, pomembne za presojo premoženjskega in likvidnostnega stanja.
10. Tožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedla le, da ima že več kot dve leti blokirana sredstva na transakcijskem računu in vpisane hipoteke na edini nepremičnini v svoji lasti ter zatrjevala, da bi bilo s plačilom sodne takse dodatno ogroženo njeno poslovanje. V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je podala v predlogu. Ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, so nove. Ker pritožnica ni navedla (opravičenih) razlogov, zaradi katerih jih ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
11. Ni odveč dodati, da je tožnica v avgustu 2012, tj. v obdobju, v katerem je bilo sledeč pritožbenim navedbam njeno premoženjsko in likvidnostno stanje enako kot ob nastanku taksne obveznosti za pritožbeni postopek, doplačala sodno takso za tožbo v (enkratnem) znesku 4.084 EUR.
12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).