17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s.p., Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 78/2005 z dne 25. 10. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 673/2003 z dne 28. 10. 2004 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju, št. Pd 9/2002 z dne 4. 2. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku delavca (tožnika v delovnem sporu) za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi petdnevne neupravičene odsotnosti z dela ter mu za čas od 17. 1. 2002 do 22. 4. 2002 priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da delavec ni neupravičeno izostal z dela, saj ga je pritožnik (toženec v delovnem sporu) poslal na koriščenje letnega dopusta iz preteklega leta in mu ob vrnitvi preprečil ponovni nastop dela. Pritožnik je zoper navedeno odločitev vložil pritožbo, ki jo je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo revizijo. Soglašalo je s stališčem nižjih sodišč, da niso bili podani zakoniti razlogi za prenehanje delovnega razmerja niti v smislu 5. točke niti v smislu 6. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR).

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi oporeka dejanskim ugotovitvam in pravnim zaključkom sodišč. Zatrjuje kršitev pravice iz 66. člena Ustave, ki jo utemeljuje z navedbo, da sodišča pritožniku kot zasebnemu delodajalcu niso nudila sodnega varstva in da so ga postavila v brezpravni položaj. Z odstopom od sodne prakse naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, s pristranskim odločanjem pa pravica iz 23. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču očita tudi, da je ignoriralo vsebino revizije, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 25. člena Ustave.

B.

3.Zgolj nezadovoljstvo pritožnika z izpodbijano odločitvijo ne more utemeljiti njegovega očitka o kršitvi pravice iz 66. člena Ustave (varstvo dela). Za takšno kršitev bi šlo, če bi izpodbijana sodna odločitev vsebovala stališča, ki bi bila v nasprotju s to človekovo pravico, česar pa pritožnik ne izkaže. Pavšalen je tudi očitek pritožnika o odstopu od ustaljene sodne prakse, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Pritožnik se namreč v utemeljitev navedene kršitve sklicuje na sodno prakso sodišč na ptujskem področju, v skladu s katero naj bi sodišča odločala v korist delodajalcev. S tem pa zatrjevane kršitve ne izkaže. Enako velja za pavšalen očitek pritožnika o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva), ki naj bi jo sodišče storilo s pristranskim odločanjem. Odločitev sodišča v korist ene stranke namreč še ne pomeni, da je sodišče odločalo pristransko.

4.Očitek pritožnika, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove revizijske navedbe, bi bil lahko relevanten z vidika 22. člena Ustave (enako varstvo pravic).Ta namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da se revizijsko sodišče opredeli do bistvenih navedb revizije. Vendar pa tudi za ta pritožnikov očitek velja, da s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnik ne more utemeljiti zatrjevane kršitve ustavne pravice.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan