Jedro

Sodišče razveže zakonsko zvezo, če je le-ta postala za enega od zakoncev iz katerega koli vzroka nevzdržna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 7. 8. 1971 pred Matičnim uradom v C., razvezalo. Sodišče prve stopnje je z gotovostjo zaključilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne izpolnjuje več pogojev za uspešno zakonsko zvezo določenih v določilu 13. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Na podlagi navedb tožeče stranke je ugotovilo, da je zakonska zveza med dosedanjima zakoncema nevzdržna in jo je zato na podlagi določila člena 65 ZZZDR razvezalo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je poslal opravičilo na sodišče, v katerem je navedel, da se obravnave tega dne bo udeležil, ker mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja tožeči stranki. Ne razume, zakaj je prišlo do izreka te sodbe. Ker mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, bi sodišče bolj verjelo izpovedbi tožeče stranke. Toženka kljub prepovedi prihaja v njegovo stanovanje. Ve, da te navedbe niso v povezavi z razvezo, vendar navaja, da je edini, ki najbolj pozna tožnico. Sodišču pa je napisal, da se na isti dan, na isto uro ne upa srečati na sodišču s tožnico. Jasno mu je sicer, da se v sodni dvorani ali na sodnem hodniku ne bo zgodilo nič, vendar tožnici ne zaupa v smislu tega, kar bi utegnila sprovocirati po obravnavi, na pločniku pred sodiščem. V pritožbi zanika fizično in psihično nasilje nad tožnico. Temu ni tako, saj se je že pred 15 leti odselil v G. V obrazložitvi sodbe je namesto, da bi pisalo zgolj, da je zakonska zveza razvezana zaradi nevzdržnosti ene ali druge stranke, zapisano, v čem se po mnenju sodišča kaže ta nevzdržnost. S tem pa je sodišče prve stopnje zavzelo vrednostno oceno, glede njega, ne da bi imel možnost, da se izjasni tudi sam o teh zaključkih sodišča. 3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni podan pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožencu je bilo vabilo na narok za razvezo zakonske zveze osebno vročeno. Sam je podal nato izjavo, da na narok ne bo pristopil, ker mu je izrečen ukrep po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Sodišče prve stopnje pa je nato tožencu sporočilo, da bo poskrbelo za varnost tožnice na obravnavi, oziroma tudi pred razpravno dvorano, zato ga poziva, naj se obravnave dne 14. 7. 2014 udeleži, ker bo v nasprotnem primeru sodišče odločilo brez njegove prisotnosti na obravnavi. Kljub takšnemu, pravno korektnemu postopanju sodišča prve stopnje, pa se toženec glavne obravnave nato ni udeležil, čeprav so torej bili izpolnjeni vsi pogoji za njegovo navzočnost na glavni obravnavi. Sodišče tako ni kršilo določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je toženec imel možnost udeležiti se naroka za glavno obravnavo, pa se le-tega ni udeležil. 6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbo člena 65 ZZZDR, po kateri v primeru, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze. Pritožnik v pritožbi zahteva, da sodišče naj ne bi napisalo tudi razloga za nevzdržnost zakonske zveze na strani tožeče stranke. Tožeča stranka je že v sami tožbi navedla, zakaj želi razvezo zakonske zveze in iz katerih razlogov je zakonska zveza za njo nevzdržna, navedla je, da so razlogi psihično in fizično nasilje, ki je v zadnjih letih še hujše. Tožencu je tudi bil izrečen ukrep po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Vse to kaže, da je zakonska zveza za tožečo stranko postala nevzdržna, zato ima zakonsko pravico, da zahteva njeno razvezo in sodišče prve stopnje je tem njenim navedbam sledilo in je ugotovilo, da zakonska zveza med pravdnima strankama ne izpolnjuje več pogojev za uspešno zakonsko zvezo, kot je to določeno v 13. členu ZZZDR, po katerem zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Sodišče pa je verjelo, na podlagi izpovedi tožnice in podatkov v spisu, da je zakonska zveza postala za tožnico nevzdržna, da so omajani njeni osnovni pogoji za nadaljnji obstoj zakonske zveze do tolikšne mere, da je izreklo pravno posledico, da se zakonska zveza, ki sta jo dne 7. 8. 1971 pred Matičnim uradom v C., sklenili pravdni stranki, razveže. 7. Vse ostale pritožbene navedbe, glede osebnih lastnosti ene ali druge pravdne stranke, pa za ta pravdni postopek o razvezi zakonske zveze niso relevantne.

8. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353. ZPP, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pravdne stranke niso priglasile.