Jedro

Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Murska Sobota je z izpodbijano odločbo odločila, da se pravni posel za promet z gozdovoma, za delež do ¾, parc. št. 2206, v izmeri 1 a 68 m2 in parc. št. 2209, v izmeri 1 a 72 m2, obe k.o. ..., po sklenjeni darilni pogodbi z dne 24. 10. 2016, med A.A. kot darovalcem ter B.B. kot obdarjenko, ne odobri.

2. Odločitev je prvostopenjski organ oprl na določbo tretje alineje prvega odstavka 17.a člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in ugotovitev, da darilna pogodba z dne 24. 10. 2016 med A.A. in B.B. ni bila sklenjena v skladu z navedeno določbo.

3. V postopku pred izdajo odločbe je bilo ugotovljeno, da so bila B.B., kot nosilki kmetije, odobrena nepovratna sredstva programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega sklada iz naslova Pomoč mladim prevzemnikom za leto 2011, ki jih je B.B. prejela 25. 4. 2012. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je vlagateljica zahtevka kmetijo pridobila od matere C.C., na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009, vpis lastninske pravice pa je bil v zemljiško knjigo izveden 17. 11. 2010. Petletno obdobje po tretji alineji prvega dostavka 17.a člena ZKZ se je tako vlagateljici izteklo 17. 11. 2015, v odobritev predložena pogodba je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa je bil pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016. 4. Drugostopenjski organ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbo B.B., kot neutemeljeno, zavrnil. 5. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Tožbo vlaga zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev procesnega prava, zaradi kršitev načela samostojnosti organa in uradne osebe ter kršitve načela enakosti pred zakonom. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 22. člena ZKZ, ki bi jo moral organ uporabiti kot pravno podlago za odločanje v tej zadevi. Ne strinja se z navedbo drugostopenjskega organa, da je bila odločitev vsebinsko pravilna, saj zakonitosti odločbe, ki sloni na napačnem temelju, ni mogoče preizkusiti. Navaja tudi, da je bila upravnemu organu, na njegovo zahtevo, predložena odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju ARSKTRP) o odobritvi sredstev, prav tako je bila, ne glede na to, da organ ni zahteval dopolnitve vloge, razpisana ustna obravnava. Tožnica je dobila pojasnilo, da je bila le ta razpisana zato, ker naj bi bila v zadevi izdana zavrnilna odločba in da se ji bo na ustni obravnavi predlagal umik vloge. Meni, da je šlo za prejudiciranje zadeve in s tem do grobega posega v varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi. Prav tako stranki ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, na podlagi 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zvezi z izvedeno ustno obravnavo navaja, da so se nepravilno zahtevali podatki o višini prejetih sredstev, kar za zadevo ni bilo bistveno. Organ bi si moral na ARSKTRP pridobiti samo podatke o realizaciji odločbe in ker višina sredstev za zadevo ni pomembna, je bila v nasprotju z Zakonom o varovanju osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) tudi zahteva za predložitev dokazila o prilivu sredstev na TRR. V nasprotju z varovanjem osebnih podatkov je tudi vpogled uradne osebe v zemljiško knjigo, na podatke katere se opira izpodbijana odločba. Nepravilna je bila tudi zahteva po pridobitvi informacije, na kateri pravni podlagi je tožnica kandidirala za prevzemnico kmetije na javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev. Po presoji tožnice uradna oseba ni ravnala pravilno, ko stranke ni opozorila, da je odgovor na to vprašanje bistvenega pomena za uspeh v postopku. Po presoji tožnice je bila tako ustna obravnava namenjena sama sebi, pridobivanje podatkov brez privolitve posameznika o obdelavi osebnih podatkov, pa v nasprotju z določbami ZVOP-1. 6. V zvezi z določbo tretje alineje prvega odstavka 17.a člena ZKZ pojasnjuje, da mora organ odločiti na osnovi dejstev, ki so v sporni zadevi izkazana z odločbo ARSKTRP, ker je agencija edina, ki ji predpis nalaga, da ugotovi, kdo je upravičen do sredstev za prevzem kmetije. Ugotovitveni postopek je izvedla že agencija, zato ugotavljanje, kateri pravni posel je podlaga za odločitev agencije, ni v pristojnosti upravne enote. Tudi časovne obveznosti mladega prevzemnika so, enako kot pridobitev sredstev, opredeljene na dobo pet let, torej je treba upoštevati, da se status mladega prevzemnika podeli z dnem izdaje odločbe agencije in ne od dneva vpisa v zemljiško knjigo. V prid temu stališču govori tudi dejstvo, da je šele novela iz leta 2011 vnesla termin mladi prevzemnik, v odnosu do darilne pogodbe. Namenska razlaga določbe tretje alineje prvega odstavka 17.a člena ZKZ zahteva torej drugačno razumevanje petletnega obdobja. Prav tako gre za določbo, ki je lex specialis v odnosu do določb stvarnega prava. Sklicuje se na informacije o neenotni upravni praksi in na kršitev ustavne norme enakosti pred zakonom, zato meni, da je v izogib kršitve te ustavne odločbe treba kot presečni datum po tretji alineji prvega odstavka 17.a člena ZKZ upoštevati datum izdaje odločbe o pravici do sredstev.

7. V nasprotju z načelom samostojnega odločanja po ZUP je nedopustno tudi sklicevanje drugostopenjskega organa na nezavezujoče pravno mnenje MKGP, št. 007-4/2015/2z dne 12. 1. 2015. Z ustavnega vidika zagotavljanja načela enakosti je nedopustno tudi, da v vsebinsko istih zadevah upravne enote izdajajo različne odločbe oziroma kot presečni datum po tretji alineji prvega odstavka 17.a člena ZKZ uporabljajo datum izdaje odločbe o dodelitvi sredstev in ne datumov vpisa v zemljiško knjigo.

8. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve načela samostojnosti organa in uradne osebe, hudih procesnih napak in kršitve načela enakosti pred zakonom, kot nezakonito odpravi in odobri pravni posel ter pred Ustavnim sodišče RS prične postopek ugotavljanja skladnosti tretje alineje prvega odstavka 17.a člena ZKZ in mu predlaga izdajo začasne prepovedi uporabe sporne odločbe.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Sklicuje se na določbo tretje alineje prvega odstavka 17.a člena ZKZ in pojasnjuje, da se rok petih let nanaša na prevzem kmetije in ne na pridobitev sredstev iz programa podeželja za mladega prevzemnika kmetije. V zvezi s tožbenimi navedbami o razjasnitvi tožnice v postopku na prvi stopnji, vodenju ustne obravnave ter kršitvi določb ZVOP-1 se sklicuje na obrazložitev svoje odločbe. Navaja tudi, da ni utemeljena tožbena navedba o neupravičenem vpogledu v podatke elektronske zemljiške knjige, ker gre za podatke, ki so morali biti pridobljeni v okviru ugotovitvenega postopka, na podlagi strankine vloge.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožnici pa dodatno pojasnjuje:

12. V obravnavani zadevi pravno podlago odločanja o tožničini vlogi z dne 26. 10. 2016 (vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna) predstavlja določba 17.a člena ZKZ, v veljavi od 18. 6. 2012. Do uveljavitve ZKZ-C Zakon o kmetijskih zemljiščih ni omejeval subjektov, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije sklene darilno pogodbo, 3. 6. 2011 pa je bil v Uradnem listu RS, št. 43/2011, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), ki je določil, da lahko lastnik kmetijskega zemljišča sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja, kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; z lokalno skupnostjo ali državo.

13. V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je tožnica pridobila status mlade prevzemnice kmetije. Sodišče ugotavlja, da je tožnica z odločbo ARSKTRP, št. 33114-47972011 z dne 14. 3. 2012, ki jo je priložila vlogi, na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013 (v nadaljevanju Uredba), pridobila nepovratna sredstva programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Gre za predpis, ki v 4. poglavju z naslovom „Pomoč mladim prevzemnikom kmetij-ukrep 112“ v določbi 11. člena (predmet podpore) določa, da je predmet podpore enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. V 13. členu navedene uredbe so določeni pogoji za pridobitev sredstev. Tako je v 1. točki prvega odstavka 13. člena določeno, da mora vlagatelj najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG (točka a), šesta točka prvega odstavka te določbe pa določa, da se kot prevzem kmetije šteje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Iz navedenih določb torej izrecno izhaja, da lastnost mladega prevzemnika kmetije ni pridobljena z odločbo o dodelitvi sredstev iz prej navedenega ukrepa, ampak je, tako kot sta tožnici že pojasnila upravna organa, vezana na pridobitev kmetije na drugi pravni podlagi.

14. Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.

15. Ker je presoji sodišča določba 17.a člena ZKZ, v povezavi z razlago določb Uredbe, jasna in ne dopušča drugačne razlage, kot sta jo zavzela upravna organa, sodišče zavrača tožničin predlog, da sodišče pred Ustavnim sodiščem RS prične postopek ugotavljanja skladnosti tretje alineje prvega odstavka 17.a člena ZKZ in mu predlaga izdajo začasne prepovedi uporabe sporne odločbe.

16. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da upravni organ ni imel pravice do vpogleda v podatke zemljiške knjige. Soglaša s argumentacijo tožene stranke, da za vpogled v podatke zemljiške knjige tožničina privolitev, v skladu z določbami ZVOP-1, ni bila potrebna. Dodatno pojasnjuje, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami in zato zavrnitev tega tožbenega ugovora utemeljuje že to dejstvo, predvsem pa dolžnost organa, da v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in skladno z določbo 139. člena ZUP pridobi in izvede dokaze, potrebne za dejansko stanje relevantno za odločitev v zadevi. Pridobivanje takih podatkov in vpogled v javne knjige, pa po presoji sodišča pomeni tudi, da niso bile kršene določbe ZVOP-1. 17. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je pravilna in zakonita tudi izpodbijana odločba, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.