Jedro

Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 226. členu določa, da se stvarna služnost lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (tako imenovana neprava stvarna služnost). V tem obsegu se stvarna služnost približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s citirano določbo glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo določila SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Za takšen primer gre, ko se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vknjižba služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. xx k.o. xy samo v korist določene osebe, v konkretnem primeru predlagatelja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se glasi: "Ugovoru se ugodi, zemljiškoknjižni sklep, opr. št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4... se razveljavi in zemljiškoknjižni predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 588/12, vl. št. 277 k.o. K.., zavrne.

Odredi se izbris vpisa služnostne pravice, ki je bil opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe vložene pritožbe." Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in odločilo, da ostane sklep tega sodišča, opr.

št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4..., v celoti v veljavi.

Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in zemljiškoknjižni predlog zavrne ter odloči, da se predlagani opis ne opravi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo vpis služnostne pravice v nasprotju s sklenjeno pogodbo in v njej vsebovano intabulacijsko klavzulo. Stranki sta s pogodbo ustanovili služnostno pravico hoje in vožnje v korist Frenka P., sedanjega lastnika parc.

št. 580/6 in 581/2 k.o. K.., ne pa v korist vsakokratnega lastnika teh dveh parcel, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Ker sklep zemljiškoknjižnega referenta nasprotuje listini, ki je v spisu, to je pogodbi o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP). Ta kršitev pa je posledica zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje pogodbo z dne

18.9.2003 napačno presodilo kot pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti. Ni res, da se služnost poti lahko ustanovi le v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine, temveč se služnost p-oti lahko ustanovi tudi v korist določene osebe, to je kot osebna služnost, ki je vezana na osebo. Da sta takšno služnost stranki ustanovili tudi v konkretnem primeru, je jasno razvidno iz vsebine pogodbe in formulacije zemljiškoknjižnega dovolila.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru navaja, da iz sklenjene služnostne pogodbe nesporno izhaja, da je bila stvarna služnost ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 580/6 in 581/2 obe k.o. K.., vendar pa predlagatelj ne more biti edina oseba, ki bo lahko po služeči nepremičnini prihajala do gospodujoče nepremičnine. To je bilo nesporno tudi ob ustanovitvi služnosti, ki je bila pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na gospodujočem zemljišču. Glede na navedeno je vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča v celoti pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal vknjižbo služnostne pravice v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003. Ta pogodba pa vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim nasprotni udeleženec dovoljuje vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 588/12 k.o. K.. v korist predlagatelja Frenka P., lastnika parc. št. 580/6 in 581/12 k.o. K... Ob takšni vsebini zemljiškoknjižnega dovolila pa se pritožbeno sodišče strinja s pritožbenim stališčem, da v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni imelo podlage za dovolitev vpisa služnostne pravice hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. Materialnopravno izhodišče, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o ugovoru, in sicer, da stvarne služnosti ni mogoče ustanoviti v korist določene osebe, je namreč napačno. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) v 226. členu določa, da se stvarna služnost lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (tako imenovana neprava stvarna služnost). V tem obsegu se stvarna služnost približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s citirano določbo glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo določila SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Ob upoštevanju navedenega pa je glede na vsebino zemljiškoknjižnega dovolila potrebno pritrditi pritožbi, da je bila v konkretnem primeru služnostna pravica ustanovljena oziroma vpis služnostne pravice dovoljen samo v korist določene osebe in sicer predlagatelja.

V skladu s 1. točko 1. odstavka 148. člena ZZK-1 se predlagani vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva. Zahtevek za vpis pa je utemeljen, če je vsebina vpisa, ki ga predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom (1. točka 1. odstavka 149. člena ZZK-1). Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da iz vsebine listine, ki jo je predložil predlagatelj (pogodba o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003), ne izhaja utemeljenost njegovega predloga za vknjižbo služnostne pravice v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, saj vpisa služnostne pravice v tem obsegu zemljiškoknjižno dovolilo ne dovoljuje, je treba ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi citiranih določil ZZK-1 pritožbi in ugovoru nasprotnega udeleženca ugoditi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 spremenilo tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo, zemljiškoknjižni sklep, opr. št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4..., razveljavilo in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 558/12, vpisani v vl. št. 277 k.o. K.. v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, zavrnilo (1. odstavek

151. člena ZZK-1). Hkrati pa je v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 odredilo tudi izbris vpisa služnostne pravice, ki je bil opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe vložene pritožbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 35. člena ZNP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1, ki določa, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače.