Jedro

Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 pa se je glasil na 972.000 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.

Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. stavku 1. odstavka izreka delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 80348/2008 z dne 13. 10. 2008, za 588,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2006 do plačila razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne in v 3. točki izreka ostane v veljavi za 29,85 EUR izvršilnih stroškov, in v 2. odstavku izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 533,98 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene pritožbene stroške v znesku 99,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 80348/2008 z dne 13. 10. 2008, ostane v veljavi v 1. točki izreka za 2.023,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2006 do plačila in v 3. točki izreka za 137,00 EUR izvršilnih stroškov. V preostalem delu, to je za 4.560,84 EUR z obrestmi od 16. 12. 2006 do plačila, pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 8 dneh plačati 335,05 EUR pravdnih stroškov.

2. Po napovedi pritožbe je zoper izpodbijano sodbo (1. stavek 1. odstavka – ugodilni del) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložil pritožbo toženec in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil tožnik P. s.p. dne 31. 12. 2009 izbrisan iz sodnega registra (vpogled v Poslovni register Slovenije). Ker je stranka že od vsega začetka fizična oseba P. C., postopka, ki se je začel zoper s.p. pa ni treba prekiniti niti ni treba za tožnika posebej izkazovati pravnega nasledstva, je pritožbeno sodišče sámo po uradni dolžnosti popravilo napačno navedbo tožnika s strani sodišča prve stopnje.

6. Iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo št. 001/05 z dne 11. 07. 2005 (priloga A2), s katero sta se dogovorili, da bo toženec izvedel parketarska dela na stanovanjskem objektu V. v Ljubljani. Toženec s pritožbo napada zgolj terjatev po računu št. 15 (priloga A3), s katerim tožnik tožencu zaračunava dokončanje del in odpravo pomanjkljivosti na objektu V., in sicer popravilo brušenja parketa, kitanje in lakiranje parketa ter montažo nizkih letev, vse skupaj v vrednosti 3.908,86 EUR (prej 936.720,00 SIT).

7. Predmet pogodbe št. 001/05 je bila torej izvedba parketarskih del na stanovanjskem objektu V., kar običajno – če ni izrecno drugače dogovorjeno - poleg položitve parketa vključuje tudi brušenje, kitanje, lakiranje parketa in montažo nizkih letev. Ker toženec ni izvedel vseh dogovorjenih del - (brušenja), kitanja in lakiranja parketa ter montaže nizkih letev, kar celo priznava v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 03. 11. 2008 - da je bil prisiljen z deli predčasno končati, pritožbeno sodišče zaključuje, da je toženec očitno svoje delo opravil le deloma.

8. Ker pri (ne)dokončanju del ne gre za stvarne napake, pač pa za delno neizpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, pritožbene navedbe, da je toženčev položaj odvisen od pravočasnega grajanja napak in uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov s strani tožnika, niso utemeljene. Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 (priloga B3) pa se je glasil na 972.000,00 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.

9. V konkretnem primeru je tako tožnik upravičen zgolj do povračila škode, ki mu je nastala z delno neizpolnitvijo toženčevih obveznosti. Ker je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 30. 03. 2010 konkretiziral vse predpostavke odškodninske odgovornosti toženca, in sicer protipravno ravnanje v obliki nedokončanja del, škodo v obliki stroškov nedokončanja del, opravljenih s strani tožnika, in vzročno zvezo, da je škoda nastala zaradi tega, ker del ni dokončal toženec, toženec pa tem trditvam niti ni ugovarjal, je sodišče prve stopnje tako pravilno (kljub temu, da ni izrecno navedlo, na kateri podlagi) tožniku pravzaprav prisodilo nastalo škodo – torej (zgolj) stroške, ki so bili višji od pogodbeno dogovorjene cene. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov zaradi nedokončanja del v višini 1.434,65 EUR (prej 343.800,00 SIT) v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Iz računa št. 15 z dne 15. 02. 2006 izhaja, da je tožnik tožencu zaračunal tudi popravilo brušenja parketa na površini 294 m2 v vrednosti 141.120,00 SIT. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da toženec tem stroškom odprave napak ni konkretno ugovarjal, zaradi česar jih je posledično štelo za priznane. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec sicer res ni izrecno ugovarjal, da takšne napake na parketu ni bilo, je pa ugovarjal, da tožnik ni nikoli ničesar reklamiral ali omenil, da bi bilo z delom toženca kaj narobe, kot tudi da tožnik ni pravočasno grajal te napake niti ni tožencu dal možnosti, da bi napako odpravil. 11. Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa po mnenju pritožbenega sodišča ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij (VSL sodba I Cp 2091/99 z dne 19. 01. 2000, VSL sodba I Cpg 151/2010 z dne 15. 06. 2010). Stranka, ki zatrjuje ustno grajanje (kot v konkretnem primeru tožnik) mora sodišču in nasprotni stranki predstaviti povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega grajanja. Tožnik bi tako moral trditi in dokazati, da je toženca obvestil o napaki (in to opredeljeno) znotraj roka in nato, da mu je dal primeren rok za odpravo. Ker tožnik temu trditvenemu bremenu ni zadostil, je pritožbeno sodišče pritožbi v delu, ki se tiče odprave napake, ugodilo, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 80348/2008 z dne 13. 10. 2008, za 141.129,00 SIT oziroma 588,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2006 do plačila razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

12. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 3. točki glede izvršilnih stroškov v celotni višini 137,00 EUR. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da je toženec dolžan plačati izvršilne stroške v obsegu, v kakršnem je tožnik uspel v pravdi, torej v enakem odstotku kot pravdne stroške (154. člen ZPP). Ker je tožnik uspel s 21,79 % (1.434,65 EUR), kar predstavlja 29,85 EUR izvršilnih stroškov, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v 1. stavku 1. odstavka izreka ustrezno spremenilo tako, da je sklep o izvršbi v 3. točki izreka ohranilo v veljavi zgolj za 29,85 EUR izvršilnih stroškov.

13. Čeprav sodba sodišča prve stopnje res nima nobenega razloga, zakaj tečejo zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska od dne 16. 12. 2006 dalje do plačila, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Po 165. členu OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Sodišče prve stopnje je sledilo trditvam tožnika, da je sam opravil nedokončano delo, kar pomeni, da mu je takrat (dne 16. 12. 2006) nastala škoda (račun št. 15). Pri tem pritožbeno sodišče še poudarja, da toženec teku zakonskih zamudnih obresti med postopkom na prvi stopnji sploh ni (izrecno) ugovarjal. Zato je pritožbeno sodišče kršitev na podlagi 354. člena ZPP samo odpravilo.

14. V skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Tožniku je sodišče prve stopnje skupaj priznalo 1.212,24 EUR, tožencu pa 1.020,50 EUR pravdnih stroškov. Glede na uspeh v pravdi 21,79 % proti 78,21 % v korist toženca, je tožnik dolžan tožencu povrniti 533,98 EUR pravdnih stroškov v 8 dneh.

15. Ker je toženec s pritožbo delno uspel, mu je tožnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tožencu priznalo stroške sestave pritožbe v višini 375 točk (tar. št. 21 ODT) in administrativne stroške 2% - (7,5 točk), kar ob taksi za pritožbo v višini 165 EUR skupaj znese 340,57 EUR. Upoštevajoč, da je toženec s pritožbo uspel v 29,1 % (154. člen ZPP), je tožniku naložilo, da tožencu v 15 dneh povrne 99,11 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.