Jedro

Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov.

Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.

Izrek

Pritožba upnika A. d. o. o. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor upnika A. d. o. o. z dne 23. 10. 2020 (red. št. 270) zoper sklep dne 13. 10. 2020 (red. št. 268) zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil upnik A. d. o. o. zaradi kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je navedel, da naj jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je s sklepom z dne 13. 10. 2020 (red. št. 268) dalo soglasje k sklenitvi izvensodne poravnave med dolžnikom in upnikom banka X. d. d., ki je povzeta v predlogu upravitelja z dne 1. 10. 2020 (red. št. 265), s katero se ugotovi: - da se pri terjatvi št. 60, ki je prijavljena v skupnem znesku 4.604.961,71 EUR dokončno prizna znesek v višini 4.589.904,70 EUR, dokončno pa se prereka znesek 15.057,01 EUR, - pri terjatvi št. 61, ki je pa prijavljena v skupnem znesku 2.679.728,13 EUR, se dokončno prizna znesek 2.671.561,43 EUR ter dokončno prereka znesek 8.166,70 EUR, - in da so priznane tudi vse ločitvene pravice, razen ločitvene pravice na premoženju 11.629 delnic ... L. d. d. v stečaju.

Sodišče prve stopnje navaja še, da iz obrazložitve stečajnega upravitelja izhaja, da je glede prijavljene terjatve upnika banka X. d. d. v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 1. 2020 (red. št. 165), deloma priznal in deloma prerekal terjatev iz naslova nepopolne vloge. Upnik je zato 28. 4. 2020 posredoval dopolnitev prijave terjatve in predlog za sklenitev izvensodne poravnave, ki jo je upravitelj po pregledu dopolnitve sklenil izvensodno. Sodišče prve stopnje je zato v izogib stroškom, ki so povezani z dosegom ugotovitev obstoja oziroma neobstoja terjatve, sledilo predlogu upravitelja in izdalo soglasje na podlagi petega odstavka 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Upnik A. d.o.o je podal ugovor zoper sklep sodišča prve stopnje. Navedel je, da bi moral upravitelj prijavo upnika banka X. d. d. zavreči, saj jo je označil kot nepopolno. Prav tako je upnik banka X. d. d. prepozno vložil dopolnitev vloge.

7. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da so bili ugovorni razlogi upnika A. d. o. o. neutemeljeni. V kolikor stečajni upravitelj iz kateregakoli razloga prereka terjatev, bo s sklepom o preizkusu terjatev upnik oziroma upravitelj napoten na pravdo. V pravdah nastajajo pravdni stroški, katerih plačilo bi upravitelj sicer lahko prevalil na upnika, ki je podal nepopolno prijavo terjatve (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP), vendar še vedno ostaja dejstvo, da bi moral dolžnik pravdne stroške založiti in jih kasneje tudi izterjati. Izid glede ugotovitve terjatve je s sklenjeno izvensodno poravnavo enak glede na to, da je upravitelj očitno ocenil, da je terjatev upnika banka X. d. d. utemeljena, kar bi storil tudi v pravdnem postopku, ki bi zahteval svoje čas in, kot že navedeno, založena dolžnikova sredstva. S tem pa, ko je upravitelj sklenil izvensodno poravnavo, je ravnal ekonomično in v skladu z načeli hitrosti stečajnega postopka.

8. Prav tako ima upravitelj prav, ko navaja, da so določbe ZFPPIPP predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov. Še posebej zato, ker je sodišče prve stopnje navedlo, da nima pomislekov v samo (delno) priznanje terjatve upnika in da noben drug upnik terjatve ni prerekal. Glede na navedeno niti ni bistveno vprašanje, kdaj je upnik banka X. d. d. svojo vlogo dopolnil, saj jo je upravitelj delno priznal po sklenjeni izvensodni poravnavi, ki se jo sodno preverja.

9. Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora. Tako trditve upnika niso utemeljene. Situacije, na katere se sklicuje v zadevah Cst 326/20121 in I Cpg 823/20142 so bile drugačne, saj upravitelj ni sklenil izvensodne poravnave z upnikom, kar mu je glede na izrecne določbe mediaciji in s tem poravnavanjem dovoljeno z določbo 48. b člena ZFPPIPP. Iz zadeve VSL Sklep I Cpg 447/2019 na drugi strani izhaja ravno ekonomičnost ravnanja upravitelja in odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi, ko je upraviteljica v sodnem postopku I Cpg 447/2019 kasneje priznala terjatev, ki jo je najprej prerekala zaradi nepopolne vloge upnika. Seveda pa lahko upnik, če meni, da je treba terjatev prerekati, to stori sam v skladu s 63. členom ZFPPIPP.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V tem primeru je sicer sodišče zavrglo prepozno dopolnitev prijave terjatve z razlogi, _ker je upnik dopolnitev že prijavljene terjatve vložil šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno zavrglo, saj je prijavo terjatve mogoče dopolniti le do izteka roka. Ker je upnik z dopolnitvijo prijave le predložil manjkajoči dokaz, celotno svojo terjatev pa je prijavil pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika seveda ni prenehala._ 2 V tej zadevi je pritožbeno sodišče celo izrecno navedlo, _da je prijav terjatve ni mogoče očitati nepravilnosti v smislu 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP, prav tako ni mogoče tožeči stranki (upniku) očitati, da bi bila ona tista, ki bi povzročila nepotrebne pravdne stroške. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo niti 156. člena ZPP, ko je odločalo o spornih pravdnih stroških. Povod za tožbo je dala tožena stranka (stečajni dolžnik) z očitno neutemeljenim prerekanjem prijavljene terjatve._