Jedro

Izterjava procesnih obresti v izvršilnem postopku ni dopustna. Procesne obresti so opredeljene kot izjema od prepovedi obrestovanja obresti, ki pa velja le za zahtevek od vložitve tožbe dalje in je ni mogoče širiti na vložitev predloga za izvršbo, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. Ovira za to omejitev je v načelu formalne legalitete. Upnik pa za izterjavo procesnih obresti tudi v izvršilnem naslovu nima podlage.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v razmerju do drugega dolžnika delno spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 27. 8. 2012 delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska obresti v višini 10.659,70 EUR od 14. 8. 2012 dalje, in se v tem obsegu predlog za izvršbo v razmerju do drugega dolžnika zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu v razmerju do pritožnika potrdi.

III. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper sklep se je drugi dolžnik pravočasno pritožil. Očita kršitev 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), češ da sklep o izvršbi ne vsebuje nobene od obveznih sestavin. Ponavlja tudi ugovorne trditve, da je upnik v predlogu za izvršbo kot predmet in sredstvo izvršbe neupravičeno predlagal izvršbo na sredstva na računu (zap. št. 1), premičnine (zap. št. 2) in nepremičnine (zap. št. 3 – A, B in C). Ta sredstva namreč niso navedena v Pogodbi o kratkoročnem posojilu in Pogodbi o pristopu k dolgu, obe z dne 19. 7. 2010. Predlaga razveljavitev sklepa in ustavitev izvršbe.

3. Upnik je na pritožbo drugega dolžnika odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je drugemu dolžniku pravilno odgovorilo na ugovorno uveljavljanje kršitve 44. člena ZIZ glede obveznih sestavin sklepa o izvršbi, pri čemer vztraja tudi v pritožbi. Višje sodišče se na razloge izpodbijanega sklepa sklicuje, zato jih ni treba ponavljati. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je dopustno izdati poenostavljeni sklep o izvršbi, tako da postane predlog za izvršbo njegov sestavni del. V njem pa so navedeni vsi zahtevani podatki.

6. Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje pri neupravičenem predlaganju izvršbe na sredstva in predmete, ki niso navedeni v Pogodbi o kratkoročnem (pravilno: dolgoročnem) posojilu in v Pogodbi o pristopu k dolgu. V točki „Šestič“ v notarskem zapisu SV 423/10 z dne 19. 7. 2010 sklenjenih pogodb je namreč zapisano, da posojilojemalec ter pristopnik k dolgu in zastavitelj izrecno soglašata, da za vse zapadle obveznosti iz pogodb in pogodbe o hipoteki pod neposredno izvršljivostjo jamčita z vsem svojim premoženjem, razen tistim, ki je izvzeto iz izvršbe, pristopnik k dolgu in zastavitelj pa še z zastavljenimi nepremičninami. Na podlagi tako opredeljene odgovornosti drugega dolžnika kot pristopnika k dolgu in zastavitelja, je upnik imel podlago za predlaganje izvršbe tudi na druga sredstva in ne le na tista, ki so bila predmet zavarovanja s hipoteko. Višje sodišče ob tem le še dodaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 1. 2015 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip1301/2015 z dne 12. 6. 2015) ustavilo izvršbo na premičnine in na sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter na nepremičnini ID znak 000 in 001, tako da v tem delu v času odločanja o pritožbi drugi dolžnik nima niti več pravnega interesa za pritožbo.

7. Na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ pazi izvršilno sodišče (prve in druge stopnje) po uradni dolžnosti na določene ugovorne razloge iz prvega odstavka istega člena, med drugim tudi na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka tega člena (ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov), prav tako pa po uradni dolžnosti pazi tudi na pravilno uporabo materialnopravne določbe 21. člena ZIZ glede primernosti izvršilnega naslova za izvršbo.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, najprej pri odločitvi o upnikovem predlogu za izvršbo in nato še pri odločitvi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, prezrlo, da je upnik predlagal tudi izvršbo zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska zapadlih obresti, in sicer od pogodbenih obresti v višini 2.996,97 EUR, od zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 7.662,50 EUR ter od stroškov opominov v znesku 0,23 EUR, skupaj torej od zneska obresti 10.659,70 EUR od dneva oddaje predloga za izvršbo na pošti (14. 8. 2012). Predlagal je torej izterjavo procesnih obresti, kar pa v izvršilnem postopku ni dopustno. V 381. členu Obligacijskega zakonika so opredeljene procesne obresti kot izjema od prepovedi obrestovanja obresti, ki pa velja le za zahtevek od vložitve tožbe dalje. Izjeme ni mogoče širiti na vložitev predloga za izvršbo, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. Ovira za to omejitev je v načelu formalne legalitete. Višje sodišče ugotavlja, da upnik za izterjavo procesnih obresti v izvršilnem naslovu nima podlage (glej točko „(pet) (Obrestovanje posojila)“ točke „I. (prvič) Splošna določila“ v notarskem zapisu sklenjene Pogodbe o dolgoročnem posojilu).

9. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in sklep v razmerju do drugega dolžnika spremenilo v delu, v katerem se odločitev nanaša na zavrnitev ugovora glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od obresti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu v razmerju do drugega dolžnika potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Kljub temu, da drugi dolžnik v pretežnem delu s pritožbo ni uspel, je višje sodišče sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k odločitvi in so zato stroški za odgovor nastali po nepotrebnem (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).