Jedro

Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah, skladno s konceptom etažne lastnine. O morebitnih spornih lastninskih položajih sodišče odloči na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ZVEtL-1, medtem ko lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za morebitno ponovno odločanje o spornem vprašanju.

V postopku vzpostavitve etažne lastnine se ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če se ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je udeleženka v tem postopku tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu v Ljubljani, sklenilo, da se dokonča postopek vzpostavitve etažne lastnine na navedeni stavbi z ident. št. 0000-0001, ki stoji na nepremičnini s parc. št. 1 k. o. X (I. in II. točka izreka). Nato je ugotovilo, da sta skupna dela te stavbe, poleg navedene parcele, ki je v zemljiško knjigo že vpisana kot splošni skupni del, še del stavbe z ident. št. 0000-0001-100 in del stavbe z ident. št. 0000-0001-144, ter odredilo, da se vknjižita v zemljiško knjigo, na vseh treh skupnih delih pa se ugotovi in vknjiži solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe z naštetimi identifikacijskimi oznakami in določenimi solastninskimi deleži (III. točka izreka). Nazadnje je ugotovilo še obstoj lastninske pravice pri dveh novovpisanih posameznih delih stavbe z ID znakom 0000-0001-98 in ID 0000-0001-99 (IV. točka izreka) in odredilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (V. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila Mestna občina Ljubljana, ki se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Ponavlja, da nima v lasti nobenega posameznega dela stavbe, niti tistih z ID znakoma 0000-0001-87 in 0000-0001-88, prav tako ne nerazdeljenega dela predmetne stavbe, pri katerih je sicer vknjižena kot lastnica v zemljiški knjigi. Takšna vknjižba je očitno pomota in ostanek preteklosti oziroma posledica informatizacije zemljiške knjige. Sodišče bi moralo ugotoviti, da vknjižba ni pravilna in zakonita, ter vpisati dejanskega lastnika. Po obvestilu upravnika stavbe je to družba B., d. o. o., Ljubljana. Njeno nesodelovanje v postopku ne more biti razlog, da ostane vknjižena pritožnica, ki nima nobenih listin, da bi lahko dosegla spremembo neurejenega stanja. Poleg tega je sklep pomanjkljiv, ker sodišče ni izbrisalo iz zemljiške knjige nerazdeljenega dela stavbe z ID znakom 0000-0001-9999. Pritožnica zato predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep ustrezno spremeni in ugotovi, da pritožnica ni lastnica spornih posameznih delov in nerazdeljenega dela stavbe; podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po pritožbi že odpravilo pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, na katero je opozorila pritožnica. V dopolnilnem sklepu z dne 25. 4. 2018 je sklenilo, da se po izvedbi vpisov izbriše nerazdeljeni del stavbe z ID znakom 0000-0001-9999. Nove pritožbe zoper ta sklep ni bilo, kar pomeni, da je odločitev glede navedenega dela stavbe pravnomočna.

5. V preostalem se pritožnica neupravičeno upira izdanemu sklepu. Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah, skladno s konceptom etažne lastnine. O morebitnih spornih lastninskih položajih sodišče odloči na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), medtem ko lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za morebitno ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

6. Pritožnica torej v tem postopku ne more doseči predlagane spremembe svojega lastninskega položaja, kot ga izkazujejo podatki zemljiške knjige, iz katerih izhaja, da je pritožnica lastnica spornih dveh posameznih delov stavbe. Njuna dejanska lastnica družba B., d. o. o., je prepozno priglasila udeležbo v tem postopku,1 je pa predložila listine, ki bodo pritožnici olajšale predlagano spremembo zemljiškoknjižnega stanja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pritožnici pravilno pojasnilo, da se v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če se ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja (32. člen ZVEtL-1).

7. Pritožnica ugotovitvi sodišča, kakšen solastninski delež ji pripada na ugotovljenih skupnih delih stavbe, niti obrazloženo ne oporeka. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep v tem delu pravilen in zakonit. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja.

8. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Sodišče prve stopnje je njeno prijavo zavrglo s sklepom II N 481/2016-38 z dne 19. 6. 2018.