Jedro

Ugotovitev denarne vrednosti nujnega deleža pri dedovanju zaščitene kmetije je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine zapustnice.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep - v točki II/III izreka spremeni tako, da dediča Bo. Š. in Br. Š. poleg denarnih sredstev dedujeta še nepremičnine, in sicer solastniški delež do 2/8 parc. št. 645, 495, k. o. Xa; solastniški delež do ¼ parc. št. 261/2, 227, 82.S, 226, 406, k. o. Xb solastniški delež do 1/4 parc. št. 228/2, k. o. Xc; solastniški delež do 1/6 parc. št. 55.S, 362, 434, 358, 349, 478/2, 483, 488/2, 486, 359, 474, 475, 484, 363, 364, 488/1, 472, 56.S, 482/2, 485, 489, 360, 476, k. o. Xd; solastniški delež do 1/4 parc. št. 964/100, k.o. Xe; solastniški delež do 1/6 parc. št. 728, k. o. Xf in solastniški delež do 1/6 parc. št. 533/1 in 33/2, k. o. Xg, ki ne sodijo v sklop zaščitene kmetije, vsak 1/2; - v točki III/I izreka spremeni glede nepremičnin, navedenih v prejšnji alineji tega sklepa, tako, da se pri teh solastniških deležih nepremičnin, last zapustnice M. Š., vknjiži lastninska pravica na ime Bo. Š. in Br. Š.,, vsakega do 1/2; - spremeni v točki I/I, II/II in III/I izreka tako, da se parc. št. 90/1, k. o Xh, nadomesti s pravilnimi parc. št. 90/3, 90/4, 90/5 in 90/6; parc. št. 86/5 nadomesti s pravilnima parc. št. 86/7 in 86/8; parc. št. 87 nadomesti s pravilnima parc. št. 87/1 in 87/2; parc. št. 88/1 nadomesti s pravilnima parc. št. 88/3 in 88/4, parc. št. 93 nadomesti s pravilnimi parc. št. 93/1, 93/2 in 93/3, vse k. o. Xh; - v točki II/IV izreka (glede izplačila vrednosti nujnega deleža) razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanih, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (številne nepremičnine in denarna sredstva na več zapustničinih računih). Del nepremičnin zapustnice obsega zaščiteno kmetijo (I. tč. izreka). Za prevzemnika oz. dediča zaščitene kmetije je razglasilo njenega sina Bo. Š., drugega sina Br. Š. pa za nujnega dediča (II/I. tč.). Iz zapuščine je izločilo nepremičnino parc. št. 93, k. o. Xh (II/II. točka). Sklenilo je, da denarna sredstva oba dediča dedujeta vsak 1/2 (II/III. točka). Bo. Š. je naložilo, da Br. Š. iz naslova vrednosti nujnega deleža izplača 44.353,25 EUR v roku 5 let, vsako leto revaloriziranih po temeljni obrestni meri (II/IV. točka). Nato je odredilo, da se pri vseh zapustničinih nepremičninah razen pri parc. št. 93, k. o. Xh odredi vknjižba lastninske pravice na ime Bo. Š.(III/I. točka), pri tej slednji pa na ime Br. Š. (III/II. Točka).

2. Proti sklepu se pritožujeta oba dediča. 3. Bo. Š. uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga razveljavitev dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z odločitvijo, s katero mu je naloženo, da sodediču izplača 44.353,25 EUR. Opozarja, da je sicer vrednost vseh nepremičnin, ki so predmet zapuščine, po oceni GURS 176.783,00 EUR. Toda takšna vrednost ni realna in ustrezna, pač pa glede na stanje zemljišč močno precenjena. Med dedičema ni bilo nesporno, da se kot vrednost zaščitene nepremičnine upošteva vrednost, določena od GURS. V nepremičnine se ni dosti vlagalo in so bistveno manj vredne. GURS je vrednost nepremičnin ocenil posplošeno, za ugotovitev prave vrednosti zaščitene kmetije in ostalih nepremičnin, ki ne sodijo vanjo, pa je treba angažirati sodnega izvedenca gradbene in kmetijske stroke. Posledično je tudi nujni delež vrednostno nižji od ugotovljenega.

4. Br. Š. po svoji pooblaščenki vlaga pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da obstoji na strani prevzemnika zaščitene kmetije izključitveni razlog, ki se kaže v njegovem nagnjenju k alkoholizmu, zaradi česar že do sedaj ni dobro gospodaril s kmetijo. Že v predlogu za ponovno otvoritev zapuščinske obravnave je to izpostavil in predlagal angažiranje izvedenca alkohologa, ki bi to potrdil. Bo. Š. se doslej tudi ni izjasnil, ali ima namen obdelovati zaščiteno kmetijo. Oba dediča živita na njej. Pritožnik sicer začasno dela v tujini, kar pa ni ovira, da ne bi dobro gospodaril s kmetijo. Na kmetijo pride vsak teden. Opozarja, da parcele št. 86/5, 87, 88/1, 90/1 in 93, k. o. Xh, ne obstajajo več, ker so se po dokončni odločbi GURS z dne 4. 3. 2013 ukinile in so nastale nove. Izdani sklep bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, saj bo sicer zemljiškoknjižno neizvedljiv.

5. Na pritožbi sta dediča medsebojno odgovorila in oba predlagala zavrnitev pritožbe drug drugega.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, ki se v zapuščinskih zadevah uporablja na podlagi 163. čl. Zakona o dedovanju - ZD) in na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine po pokojni M. Š. ki med drugim sestoji iz številnih nepremičnin. Del teh sodi v zaščiteno kmetijo. Iz podatkov spisa (zemljiškoknjižni izpiski, list. št. 18-160 in odločba RS, Upravna enota X, št. 330-1189/2012/5 z dne 7. 1. 2013 ; priloga A4(1)) je razvidno, da sestavljalo zaščiteno kmetijo nepremičnine: parc. št. 1001 in 735, k. o. Xa; 9/2, 14/2 in 14/3, k. o. Xb; parc. št. 3/2, 4, 5, 16, 17, 325, 326 in 327, k. o. Xi; parc. št. 88/2, 92, 90/1, 90/2, 114/1, 323/3, 86/5, 87, 88/1, 6.S in 93, k. o. Xh; parc. št. 168.S in 209/2, k. o. Xc; parc. št. 978, k. o. Xe; parc. št. 1452, k. o. Xj; parc. št. 767 in 1369/1, k. o. 1 Xk; parc. št. 209, k. o. Xb; parc. št. 70/2, 214, 107/29, 72, 74 in 75, k.o Xh; parc. št. 256/4, k. o. Xl in parc. št. 506/92, k. o. Xm, vse last (1/1) zapustnice.

Ostale nepremičnine pa ne sodijo v sklop zaščitene kmetije; gre za solastniški delež do 2/8 parc. št. 645, 495, k. o. Xa; solastniški delež do ¼ parc. št. 261/2, 227, 82.S, 226, 406, k. o. Xb; solastniški delež do 1/4 parc. št. 228/2, k. o. Xc.; solastniški delež do 1/6 parc. št. 55.S, 362, 434, 358, 349, 478/2, 483, 488/2, 486, 359, 474, 475, 484, 363, 364, 488/1, 472, 56.S, 482/2, 485, 489, 360, 476, k. o. Xd; solastniški delež do 1/4 parc. št. 964/100, k. o. Xe; solastniški delež do 1/6 parc. št. 728, k.o. Xf in solastniški delež do 1/6 parc. št. 533/1 in 33/2, k. o. Xg.

9. Zaščitena kmetija oz. vse nepremičnine, ki jo sestavljajo, se deduje po posebnih pravilih, določenih v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG); te deduje praviloma en dedič (5. čl. ZDKG). Ostale nepremičnine, ki ne spadajo v okvir zaščitene kmetije, se dedujejo po splošnih pravilih ZD. Gre torej za dva različna režima dedovanja zapustničinega premoženja. Ker je bilo ugotovljeno, da je zapustnica z oporoko, ki jo je večkrat dopolnjevala in črtala, namenjala posamezne nepremičnine iz zaščitene kmetije svojima potomcema (pritožnikoma), kar je v nasprotju z določbo 2. odst. 21. čl. ZDKG, je prišlo do zakonitega dedovanja.

10. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da le nekatere zapustničine nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo, je celotno nepremično premoženje zapustnice dodelilo prevzemniku zaščitene kmetije. Ta odločitev je torej v delu, ki se ne nanaša na zaščiteno kmetijo, materialnopravno zmotna. Po določbah ZD namreč dedujeta ostale nepremičnine na podlagi zakonitega dedovanja zapustničina sinova vsak do 1/2 (10. in 11. čl. ZD). Izpodbijani sklep je bilo v tem delu treba ustrezno spremeniti, posledično pa tudi odredbo za vpis lastninske pravice dedičev v zemljiški knjigi.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je za dediča zaščitene kmetije določilo Bo. Š., je sicer pravilna. Osnovni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije predstavlja prevzemnikov namen obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu kmetije (7. čl. ZDKG). V konkretnem primeru se je za prevzemnika zaščitene kmetije priglasil le Bo. Š.. V nasprotju s pritožbenimi navedbami je iz zapisnika naroka glavne obravnave 14. 6. 2012 razvidno, da je Bo. Š. jasno izrazil, da ima namen nadaljevati z gospodarjenjem na kmetiji, kar že počne. Sodedič tedaj temu ni nasprotoval. Celo še na zadnjem naroku 28. 3. 2013 je zahteval izplačilo denarne vrednosti nujnega deleža, ki gre dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije. V zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo opravljenih šest narokov, pa Br. Š. nikoli ni izpostavil okoliščin, ki bi utemeljevale izločitveni kriterij za brata Bo. (po 11. čl. ZDKG). S pritožbenimi navedbami, da je Bo. Š. nagnjen k alkoholizmu, pritožnik Br. Š. tako ne more uspeti, saj gre za pritožbeno novoto, ki jo niti ne poskuša opravičiti (1. odst. 337. čl. ZPP). V pritožbi sploh ne navaja, da tega ni mogel navesti pred zaključkom glavne obravnave (286. čl. ZPP). Res je sicer po zaključku zapuščinske obravnave (po zadnjem naroku) v „Predlogu za otvoritev nove zapuščinske obravnave“ (ki je bil pravnomočno zavržen) to navedel, kar pa obrazloženega ne spreminja.

12. Utemeljeno pa pritožnik Br. Š. opozarja na postopek parcelacije (oz. delitve parcel) petih nepremičnin (86/5, 87, 88/1, 90/1 in 93, k. o. Xh), ki sodijo v sklop zaščitene kmetije. Parcelacija teh nepremičnin je bila z odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 4. 3. 2013 dokončno opravljena šele po zaključku postopka na prvi stopnji, 9. 4. 2014, zato zapuščinsko sodišče prve stopnje tega še ni moglo upoštevati, vpogled v zemljiško knjigo pa potrjuje te pritožbene navedbe pritožnika. Razvidno je, da je bila delitev parcel na podlagi navedene odločbe v zemljiški knjigi poočitena oz. vpis izvršen 17. 4. 2013, torej po zadnjem naroku 28. 3. 2013 in tako vsebinsko ni mogla biti predmet obravnave. Iz dokončne odločitve upravnega organa o spremenjenih katastrskih podatkih in iz zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da se je parcela št. 86/5 spremenila oziroma delila v novi parceli 86/7 in 86/8, parcela št. 87 v parceli 87/1 in 87/2, parcela 88/1, v parceli 88/3 in 88/4, parcela št. 90/1 v nove parcele 90/3, 90/4, 90/5 in 90/6, parcela 93 pa v nove parcele 93/1, 93/2 in 93/3. Izveden vpis opravljene delitve parcel (izbris starih in vpis novih) v zemljiški knjigi terja spremembo izpodbijane sklepa tudi v delu, kjer so zapisane „stare“ parcele, saj bo le tako omogočen v zemljiški knjigi vpis lastninske pravice na podlagi sodne odločbe.

13. V posledici spremenjene odločitve glede nepremičnin, ki niso del zaščitene kmetije, je napačna odločitev prvostopenjskega sodišča glede izplačila vrednosti nujnega deleža v ugotovljeni višini 44.353,25 EUR. V skladu s 14. členom ZDKG deduje dedič, ki ne deduje zaščitene kmetije, denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju, ki mu jo mora izplačati dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. V nujni delež se všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril v dedni delež. Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo (1. odst. 15. čl. ZDKG). Ugotovitev vrednosti nujnega deleža je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine, kot je to zmotno storilo sodišče prve stopnje. Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče vrednost nepremičnin ugotavljalo glede na oceno Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). S takšnim načinom sta se dediča strinjala (na zadnjem naroku 28. 3. 2013). Ugotovljena pa je le skupna vrednost vseh zapustničinih nepremičnin v višini 176.783,00 EUR. Kolikšna naj bi bila za presojo odločilna vrednost zaščitene kmetije, izpodbijani sklep nima razlogov, o tem pa tudi v spisu ni nobenih preverljivih podatkov. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako ostalo dejansko stanje glede vrednosti zaščitne kmetije (in posledično višine izplačila nujnega deleža) nepopolno ugotovljeno.

14. Na podlagi pooblastil 5. točke 358. čl. ZPP ter 355. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo in sklep v izpodbijanih delih spremenilo oziroma razveljavilo tako, kot je razvidno iz izreka in kot je obrazloženo. V razveljavljenem delu (glede izplačila vrednosti nujnega deleža) vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj sâmo glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Sicer je bilo treba pritožbi zavrniti in v izpodbijanih, a nerazveljavljenem in nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrditi (353. čl. ZPP).

(1) V skladu s 1. odst. 4. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) zaščiteno kmetijo določi upravna enota v upravnem postopku.