Jedro

Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko po temelju utemeljen. Odločilo je, da bo o višini zahtevka in stroških postopka odločalo s končno sodbo po pravnomočnosti vmesne sodbe (točka II izreka).

Zoper takšno vmesno sodbo se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 339.člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je navedlo, da je tožniku okrog 20 kg težka mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok v trenutku, ko jo je nameraval odložiti na sedmi nivo. Tožnik je namreč na izrecno vprašanje sodnice izpovedal, da je mikrovalovno pečico že odložil, ko se je prevagala in mu padla na obraz oziroma glavo. Iz zaslišanja tožnika je tako jasno razvidno, da mu mikrovalovna pečica ni padla medtem, ko je jo dvignil na že zložene pečice, ampak da jo je na zadnji nivo odložil tako, da je večji del embalaže ostal v zraku, del pa je bil naslonjen na mesto zlaganja. S tem je tožnik povzročil, da je bilo težišče embalaže v zraku, kar je povzročilo njen padec na glavo tožnika. Pri tem je tožnik na nadaljnje vprašanje sodnice naj pojasni, kako se mu je pečica prevagala, odgovoril: „Povem, da sem hitel, ker je bilo potrebno zložiti cca 1300 pečic in res nisem gledal na vsako pečico, ko sem jo odložil in hitro dvignil drugo oziroma, ko sem se obračal mi je padla“. Tudi iz odgovora tožnika na vprašanje pooblaščenca tožene stranke: „Pojasnim še, da ko sem odložil in pokažem z rokama, sem se obrnil stran, ko je škatla še padla“ izhaja, da mu mikrovalovna pečica oziroma škatla s pečico ni zdrsnila iz rok, ampak, da mu je zaradi nepravilne položitve padla, potem, ko se je obrnil na stran. Tudi iz izjave priče A. A. izhaja, da je mikrovalovna pečica tožniku padla takrat, ko jo je že odložil na vrhnji nivo. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo težo mikrovalovnih pečic, saj iz interne raziskave izhaja, da je njena teža 11,3 kg in ne 20 kg. Sodišče prve stopnje je štelo, da je v konkretnem primeru podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker ni poskrbela, da bi se z mikrovalovnih pečic odstranil prah pred nalaganjem in da bi imel tožnik primerno varovalno opremo, to je neizrabljene rokavice. Vendar pa zaprašenost mikrovalovnih pečic in obrabnost rokavic, tudi če je bila dokazana, glede na zgoraj ugotovljen način nastanka škode, nista v nikakršni vzročni zvezi z nastankom poškodbe oziroma padcem mikrovalovne pečice na tožnika. Sicer pa se tožena stranka ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je podana njena krivdna odgovornost, ker ni poskrbela, da se pred nalaganjem z mikrovalovnih pečic odstrani prah. Pečice so bile pred nalaganjem s strani povezane oziroma povite s folijo, ki je preprečevala, da bi se prah nabiral ob straneh, pa tudi po zakonih fizike se prah nabira zgoraj, ob straneh pa bistveno manj. Tudi tožnik je potrdil, da so bile mikrovalovne pečice povite s folijo in da je škatle prejemal ob strani. Tožnik je pred nezgodo opravil le tri, štiri šihte. Iz izpovedbe prič A. B. in A. C. izhaja, da ni možno, da bi bile rokavice izrabljene že po štirih „šihtih“. Sicer pa je tožnik imel možnost, da rokavice zamenja, v kolikor bi bile dejansko iztrošene, česar pa ni storil. Tožena stranka se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka z nobenim dokazom ni ovrgla izpovedbe tožnika in priče A. A. o mehanizmu poškodbe, saj ravno iz njunih izpovedb izhaja, da do poškodbe ni prišlo zaradi zdrsa pečice, ampak zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki pečice ni pravilno naložil na zgornji nivo. Po mnenju tožene stranke je dokazano, da je do nezgode prišlo izključno zaradi nepravilnega in neskrbnega ravnanja tožnika. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano vmesno sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek v celoti zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno opozarja na očitno protispisno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je do poškodbe tožnika prišlo, ker mu je zaradi prašnosti mikrovalovnih pečic in obrabljenosti zaščitnih rokavic pečica zdrsnila iz rok v trenutku, ko jo je nameraval odložiti na sedmi nivo (pečice so se na kamionu nalagale ena na drugo do višine sedmih pečic). Res je sicer, da je tožnik v tožbi zatrjeval takšen vzrok za padec pečice, vendar izvedeni dokazi ne potrjujejo resničnosti tožbenih navedb, temveč ravno nasprotno kažejo na to, da gre za navedbe, ki so prirejene potrebam odškodninskega zahtevka. Sodišče prve stopnje se je pri ugotovitvi, da je do poškodbe prišlo iz razlogov, ki jih je tožnik navajal v tožbi, oprlo na izpovedbo tožnika in priče A. A., čeprav sta oba takrat, ko sta podrobno opisovala dogodek, dejansko opisala povsem drugačen razlog za padec pečice.

Tožnik je uvodoma sicer izpovedal, da je dvignil mikrovalovno pečico, ko mu je zdrsnila iz rok. Vendar je takoj nato na vprašanje predsednice senata, ali jo je (pečico) že odložil, odgovoril, da jo je že odložil, ko se je prevagala in mu padla na obraz oziroma na glavo. Na nadaljnje vprašanje, ali lahko pojasnim kako se mu je prevagala, je povedal, da je hitel, ker je bilo potrebno zložiti cca 1300 pečic in res ni gledal na vsako pečico, ko jo je odložil, tako, da je odložil in hitro dvignil drugo in ko se je obračal, mu je padla. V nadaljevanju je tožnik spet pojasnjeval, da se to ne bi zgodilo, če rokavice ne bi bile obrabljene in da mu je mikrovalovka zdrsnila, ker je bila prašna. Tudi na vprašanje svojega pooblaščenca, ali je bil zdrs škatle v njegovih rokah posledica, da je škatla padla, je tožnik odgovoril tako, da je iz odgovora očitno, da je mikrovalovko odložil in je šele potem padla. Ta del tožnikove izpovedbe se namreč glasi: „..., ko sem škatlo odložil, mi je v tistem trenutku zdrsnila in sem samo malo roke spustil, pa mi je že padla. Pojasnim še, da mi je že prej zdrsnila iz rok, ko sem jo dvignil, potem sem jo ponovno prijel in ko sem jo odložil, sigurno ni bila moja krivda, da nisem pravilno odložil, ampak mi je zdrsnila in je zato nisem mogel pravilno odložiti na šesto predzadnjo vrsto“. Tožnik je v izpovedbi tako kar trikrat povedal, da je mikrovalovno pečico odložil in je šele potem padla (v zvezi s tem zavajajoče uporablja izraz zdrsnila). Iz besedne zveze, da je škatlo odložil in je samo malo spustil roke, pa je že padla dejansko izhaja, da je mikrovalovna pečica na tožnika padla potem, ko jo je že odložil. Očitno je, da je do padca mikrovalovne pečice prišlo zato, ker je tožnik ni pravilno odložil oziroma je ni odložil tako, da bi bila stabilna, ne glede na to, da tožnik zavajoče uporablja izraz, da mu je v tistem trenutku zdrsnila. Potem, ko delavec nek predmet že odloži in roke spusti, mu ta predmet ne more več zdrseti iz rok, lahko pa se prevaga, če ni pravilno odložen. Sicer pa to tožnik tudi sam implicitno priznava, ko navaja, da ko je pečico odložil, sigurno ni bila njegova krivda, da je ni pravilno odložil, ampak mu je zdrsnila in je zato ni mogel pravilno odložiti na predzadnjo vrsto. Tožnik tako ponovno zavajajoče govori o zdrsu, čeprav opisuje, da je pečico odložil in celo govori o tem, da ni njegova krivda, da je ni pravilno odložil. Tudi kot priča zaslišani A. A. je izpovedal, da je tožniku takrat ko je dvignil in prijel mikrovalovno pečico ta zdrsnila na glavo ter da so bile škatle prašne in mokre zaradi vlage. Na nadaljnje vprašanje kdaj je pečica tožniku padla, je povedal, da se sedaj spominja, da je bilo to takrat, ko jo je odložil, v nadaljevanju pa je tudi on podrobno pojasnjeval, da so škatle bile močno prašne, tudi ob straneh in da so bile rokavice obrabljene.

Na podlagi teh izpovedb sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je do padca mikrovalovne pečice na tožnikovo glavo prišlo, ker je pečica zaradi prašnosti in obrabljenih rokavic tožniku zdrsnila iz rok, medtem, ko jo je dvigal, da bi jo položil na vrh že zloženih, za transport pripravljenih pečic. Iz teh izpovedb izhaja, da je pečica na tožnika padla potem, ko jo je že odložil, zato morebitna prašnost pečic in obrabljenost rokavic na ta dogodek nista mogla vplivati oziroma, ga nista mogla povzročiti. Zaradi navedenega niti ni bistveno, ali je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bile rokavice povsem izrabljene (zlizane), ne glede na popolno neprepričljivost takšnega zaključka, glede na tožnikovo zatrjevanje, da naj bi do tega prišlo že samo po štirih „šihtih“. Podobno velja glede zatrjevanja o močni zaprašenosti mikrovalovnih pečic, saj tožena stranka utemeljeno opozarja na to, da se prah bolj nabira na vrhnji površini in ne na stranskih površinah, ki so bile predhodno zaščitene (povite) s folijo.

Iz izpovedb tožnika in priče A. A. ne izhaja, da bi do poškodbe prišlo zaradi tega, ker bi mikrovalovna pečica tožniku zdrsnila iz rok, temveč iz teh izpovedb izhaja, da je pečica na tožnika padla potem, ko jo je ta že odložil in je ni več držal v rokah. Navedeno pomeni, da razlog za padec pečice na tožnikovo glavo ni mogel biti v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, temveč v tem, da tožnik pečice ni odložil tako, da bi ta bila stabilno položena na vrh druge pečice, temveč tako, da je bilo težišče v zraku, kar je povzročilo, da se je prevagala. Zaradi navedenega je nepomembno, ali so bile pečice res prašne in ali so bile rokavice tako obrabljene, da niso več omogočale varnega prijema, saj navedeno ni moglo povzročiti padca že odložene mikrovalovne pečice na tožnika. Zaradi nepravilne odložitve pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, prav tako zlaganja pečic na paleto v sedmih nivojih ni mogoče šteti za nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni ugotovitvi tega, kar sta tožnik in zaslišana priča dejansko izpovedala, lahko kvečjemu ugotovilo, da ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke in bi tožbeni zahtevek moralo zavrniti.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo nesmotrno in neekonomično, če bi navedeno zmotno ugotovitev dejanskega stanja odpravljalo na pritožbeni obravnavi. Pritožbeno sodišče bi za drugačno ugotovitvijo dejanskega stanja moralo ponoviti vse že izvedene dokaze, torej še enkrat zaslišati tožnika in zaslišane priče, sodišču prve stopnje pa bo zadoščalo, da prebere zapisnike o njihovem zaslišanju. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano vmesno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov znova ugotavljalo, kako je prišlo do padca mikrovalovne pečice na tožnika, pri čemer bo moralo upoštevati, kaj sta o poteku dogodkov priča N. P. in tožnik dejansko izpovedala, nakar bo o tožbenem zahtevku znova odločilo.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.