Jedro

Z dopolnilnim sklepom sodišče ne more preizkušati pravilnost lastne odločitve o stroških.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep višjega sodišča.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Zoper prvostopenjsko sodbo sta toženki dne 29.12.2003 vložili pritožbo. V pritožbi se nahaja stroškovna zahteva, naj: "... naslovno sodišče predloži pritožbo s spisom v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani, ki naj izpodbijano sodbo spremeni in zavrne tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo povzročenih pravdnih stroškov." Podrobnejše opredelitve stroškov toženca nista podala. Dne 14.1.2004 sta toženca plačala sodno takso in opomin v višini 769.500,00 SIT.

2. Višje sodišče je v sodbi, ki je hkrati vsebovala sklep o stroških (opr. št. I Cpg 153/2004 z dne 10.5.2005) zavrnilo zahtevo za povrnitev takse za pritožbo z utemeljitvijo, da pritožbenih stroškov "toženi stranki nista priglasili." Zoper to odločbo sta toženki vložili predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Višje sodišče je predlog zavrnilo s sklepom z opr. št. I Cpg 153/2004 z dne 28.6.2005. Menilo je, da za izdajo dopolnilnega sklepa niso bile podane predpostavke. Višje sodišče naj bi namreč v sodbi z opr. št. I Cpg 153/2004 z dne 10.5.2005 o stroških sodne takse že odločilo, zato za izdajo dopolnilnega sklepa ni bilo razloga. Zoper ta sklep sta toženki vložili pritožbo na Vrhovno sodišče. Z njo še naprej skušata doseči ugoditev njunemu zahtevku za povrnitev stroškov.

3. Pristojnost Vrhovnega sodišča je podana na temelju 1. točke 37. člena ZPP. Ker Vrhovno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep drugostopenjskega sodišča, je razpravljajoči senat sestavljen iz treh sodnikov (prvi odstavek 38. člena ZPP).

Razlogi 4. Sklep višjega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa vzdrži vse pritožbene napade. Pritožba se zavrne.

5. Dopolnilni sklep se lahko izda le, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih (366. člen ZPP in prvi odstavek 325. člena ZPP). Prav ima pritožbeno sodišče, da za izdajo dopolnilnega sklepa niso bile podane predpostavke, saj je bilo o stroških že odločeno s sodbo z opr. št. I Cpg 153/2004 z dne 10.5.2005. Predlog obeh toženk za izdajo dopolnilnega sklepa je v resnici predstavljal prikrito pritožbo zoper odločitev o stroških, le-to pa je že vsebovala pritožbena sodba z dne 10.5.2005. Z dopolnilnim sklepom pa sodišče ne more preizkušati pravilnost lastne odločitve o stroških. Glede na povedano je vseeno, kako je razumeti vlogo obeh toženk z dne 14.1.2004 o plačilu sodne takse. Morebitna zmotna odločitev o stroških bi bila lahko sicer povezana z navedeno vlogo, vendar se v postopku pritožbe zoper dopolnilni sklep to ne more uveljavljati.

6. Višje sodišče tudi ni kršilo ustavnih pravic toženk. Na razloge v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa je odgovorilo izčrpno. Menilo je, da toženki nosita breme opredelitve stroškov, in da temu bremenu nista zadostili. V svojih razlogih ni pritegnilo le literature, na katero sta se toženki sklicevali, temveč tudi drugo. Le zato, ker je bil izid tega preizkusa za toženki neugoden, pa ni bila kršena njuna pravica do poštenega ("fair") postopka ali kršeno načelo nesorazmernosti.

7. Očitka pristranskosti višjega sodišča pa toženki nista utemeljili s kakšnimi konkretnimi očitki. Poleg tega je uperjen prav zoper taisto sodišče, ki je njuni pritožbi v glavni stvari ugodilo, in odločilo v prid obeh toženk. Če bi bilo pristransko, bi tega ne storilo in bi potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki je bila zanju neugodna.