Jedro

Da je pravilna presoja organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1324/2014 z dne 24. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik od 1. 4. 2014 upravičen do denarne socialne pomoči ter da je bila zato njegova prošnja za BPP na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) obravnavana kot prošnja za izredno BPP ter se njegov finančni položaj v postopku ni ugotavljal. Organ pa je moral ugotavljati pogoje po prvem odstavku 24. člena ZBPP. Pri tem pa je presodil, da tožnik v postopku s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh ter da tako ni izpolnjen pogoj po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna.

Tožnik v tožbi navaja, da je nepravilna ugotovitev organa, da nima izgledov za uspeh s pravnim sredstvom. Takega zaključka pa organ za BPP tudi ni obrazložil s tehtnimi argumenti. Tožnik meni, da bi bil upravičen do BPP ter da mu ta pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prosi za oprostitev vseh sodnih stroškov in taks.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za (izredno) BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za izredno BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 35/2014 z dne 24. 4. 2014, in sicer iz razloga, ker je organ ocenil, da je tožnik brez izgledov za uspeh s tožbo.

Izpodbijana odločba temelji na določbi prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP - ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati – in ugotovitvi, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014, ker je bila s to utemeljeno in v skladu s sodno prakso v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev BPP.

Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1324/2014 z dne 24. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014. Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP (to je pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna). Z zakonito odločitvijo in ob tem ko sodišče ne meni, da bi bil ZBPP v nasprotju z Ustavo, pa z odločitvijo organa za BPP v tožnikove pravice, ki mu jih zagotavlja Ustava, ni moglo biti poseženo. Iz določbe prvega odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) pa tudi ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti brezplačno pravno pomoč; tako sklepanje dopušča razlaga z arg. a contrario določbe tretjega odstavka navedenega člena, po kateri gre taka pravica, in še to omejena z obstojem razlogov pravičnosti, (le) obdolžencem v kazenskem postopku. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99).

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovih prošnjah za oprostitev plačila sodne takse in stroškov postopka sodišče kot nepotrebno ni odločalo, saj so (že) po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah zadeve BPP oproščene plačila sodne takse, nastanek stroškov pa v postopku tudi ni bil ugotovljen.