Jedro

Če zavezanec ne plača dolgovanih sodnih taks niti po opominu, sodišče pošlje o tem obvestilo davčnemu organu, ki o dolgovanih sodnih taksah izda odločbo za plačilo, ki je izvršilni naslov za prisilno izterjavo. V tem postopku ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila sodnih taks po 13. členu ZST.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.12.2003, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Maribor z dne 2.9.2003. S to odločbo je prvostopni organ tožniku naložil plačilo redne sodne takse v znesku 20.400,00 SIT, kazenske sodne takse v znesku 10.200,00 SIT in sodne takse za opomin v znesku 9.500,00 SIT, skupaj 40.100,00 SIT. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je prvostopno sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka ter se je nanje izrecno sklicevalo (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožniku je še pojasnilo, da je prvostopni davčni organ prejel obvestilo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.2003, iz katerega izhaja, da tožnik kljub opominu, izdanem po določbi 26. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), ki mu je bil vročen 22.3.2003, sodne takse v višini 20.400,00 SIT ni plačal, prav tako pa ni plačal sodne takse za opomin po tarifni št. 37 ZST v višini 9.500,00 SIT. Glede na to je bilo pravilno postopanje davčnega organa, ko je v skladu z 29. členom ZST tožniku izdal odločbo o odmeri sodne takse. Pravilno je storil prvostopni organ tudi, ko je tožniku odmeril še kazensko takso v višini 50% vrednosti neplačane takse.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnik sam in tudi po svoji pravni zastopnici. Navaja, da je brezposeln in je brez prihodkov, je socialno ogrožen in težko zaposljiv, zato ni zmožen plačati odmerjenih taks, zato je tudi zaprosil za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v tem upravnem sporu. Prosi za oprostitev oziroma izbris celotnega dolga zaradi šibkega gmotnega položaja. Prosi tudi, da se upošteva čas, ki je potreben za to, da si pridobi brezplačno pravno pomoč. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse v tem upravnem sporu. Brezposeln je že od 1.2.1995, prejema socialno pomoč v višini 43.522,00 SIT, kar ne zadošča niti za normalno preživetje in plačilo tekočih obveznosti. Res je, da ni predlagal oprostitve plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje, bil je namreč prepričan, da mu te takse ne bo treba plačati. Glede na njegov gmotni položaj bi moralo sodišče zadevo obravnavati življenjsko in ga oprostiti plačila sodnih taks kasneje, saj kot prava neuka stranka z določili ZST, predvsem s členi 26., 28. in 29., ni bil seznanjen. Zato bi bilo treba upoštevati 13. člen ZST, ki omogoča celotno ali delno oprostitev plačila sodnih taks. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kdorkoli želi biti oproščen plačila sodnih taks za dejanja v sodnih postopkih mora v ta namen v skladu s 13. členom ZST vložiti prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks hkrati z vložitvijo tožbe, če je hotel biti oproščen sodne takse za tožbo in vsa nadaljnja dejanja, oziroma do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, če je hotel biti oproščen plačila sodnih taks tudi za tako odločbo in morebitna nadaljnja dejanja. Ker takega predloga tožnik očitno ni podal, mu na podlagi ZST naknadno ni mogoče dovoliti oprostitve plačila sodnih taks. Zato je Okrajno sodišče v Mariboru moralo v skladu z 29. členom ZST potem, ko tožnik ni plačal dolgovanih taks niti po opominu, o tem obvestiti pristojni davčni organ, ki je tožniku z odločbo, ki se posredno preko odločbe tožene stranke izpodbija v tem upravnem sporu, odmeril plačilo redne sodne takse, kazenske takse in takse za opomin v pravilni in zakoniti višini. V upravnem sporu zoper tako odločbo ni mogoče doseči oprostitve plačila zapadlih sodnih taks, ker za to ni podlage v nobenem zakonu.

Drugo pa je vprašanje, če bi tožnik lahko uspešno uveljavljal odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačevanje tega dolga na podlagi svoje posebne vloge pri davčnem organu v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Takega zahtevka pa glede na določbe Zakona o davčnem postopku tožnik ne more nasloviti neposredno na sodišče, zato o takem zahtevku v tem upravnem sporu ni mogoče odločati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.