Jedro

Sodno varstvo v upravnem sporu, ko gre za izvolitev v pedagoški naziv visokošolskih učiteljev, je namenjeno varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv. Tudi vprašanje vsebine obsega utemeljitve odločitve je izraz avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi RS odtegnjena. Univerza je obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne more in ne sme posegati.

V zvezi z navedbami tožeče stranke, ki se nanašajo na to, da mora biti sodno varstvo v skladu s citiranimi odločbami Ustavnega sodišča učinkovito, sodišče pojasnjuje, da je tudi v primerih izvolitve v naziv univerzitetnih profesorjev, za kar gre tudi v tem primeru, sodno varstvo učinkovito, saj sodišče v takih primerih presoja pravilnost izvedenega postopka, vključno s presojo, ali je izpodbijana odločba v zadostni meri obrazložena. V strokovno presojo univerzitetnih organov pa sodišče ne more posegati, ker bi sicer poseglo v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze. Sodišče zato v tem postopku ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev sodnega izvedenca, ker bi s tem preverjalo pravilnost strokovne odločitve univerzitetnih organov, s tem pa bi zopet poseglo v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice za izvolitev v naziv redne profesorice za področje A. na Fakulteti za B. Univerze v Ljubljani.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, kaj je tožnica priložila k svoji vlogi ter da je Fakulteta za B. celotno dokumentacijo skupaj z ocenami poročevalcev in opredelitvijo kandidatke do menja Študentskega sveta posredovala Habilitacijski komisiji tožene stranke, ki pa je ni predlagala v izvolitev in je zato senat tožene stranke dne 18. 6. 2016 ni izvolil v naziv redne profesorice. Zoper navedeno odločitev je tožnica sprožila upravni spor, Upravno sodišče RS je navedeno odločitev odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je tožena stranka tožnico pisno pozvala k možnosti izjasnitve glede vloge za izvolitev v naziv redne profesorice, tožnica pa je nato poslala dodatno izjasnitev, vezano na vlogo za izvolitev v naziv.

3. Habilitacijska komisija tožene stranke je proučila tožničino vlogo vključno z izjasnitvijo in ostalo dokumentacijo in ugotovila, da tožnica skladno s četrto alinejo 8. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Merila) v času oddaje vloge ni imela izkazane zadostne mednarodne odmevnosti, saj je imela zgolj štiri čiste citate, kar ni primerljivo s pričakovano ravnijo mednarodne odmevnosti del rednih profesorjev. Habilitacijska komisija zato meni, da tožnica ne izkazuje izpolnjevanja kakovostnega pogoja iz druge alineje 8. točke 12. člena Meril, saj so od osmih del v zadnjem elekcijskem obdobju le tri izšla v tujini, zato ne izkazuje zadostne vpetosti v širše mednarodno raziskovalno okolje. Habilitacijska komisija je tudi ugotovila, da je Študentski svet podal negativno mnenje na podlagi rezultatov univerzitetnih anket študentov, internih anket in ustnih in pisnih individualnih mnenj študentov. V mnenju Študentskega sveta je navedeno, da je tožnica sicer dostopna za pogovor, odprta za pomoč ter prijazna, negativna kritika pa temelji na pedagoškem procesu pri izvajanju predmetov ter na neprisotnosti pri izvajanju delavnic in projektiranju. Navedeno je tudi, da na predavanjih snovi ne podaja na dober in razumljiv način. Zaradi neprisotnosti na izvajanju njenih predmetov je veliko pomanjkanja pri sledenju razvoja samega projekta, kar se kaže pri stalnem spreminjanju zadane naloge tudi pred končnimi oddajami, prav tako zatiranju ideje samega študenta, kar pa negativno pripomore k boljšemu delu in končnemu rezultatu. Habilitacijska komisija je ugotovila, da se je tožnica v postopku opredelila do vsebine študentskega mnenja. Pred obravnavo na senatu tožene stranke je strokovna služba tožene stranke tožnico ponovno pisno pozvala k možnosti izjasnitve glede vloge za izvolitev v naziv redne profesorice. Tožnica je poslala izjasnitev. Senat je njeno vlogo obravnaval na 14. seji dne 29. 1. 2019. Senat pri tem ugotavlja, sklicujoč se na drugo alinejo 8. točke 12. člena Meril, da so od osmih del v zadnjem elekcijskem obdobju le tri izšla v tujini, tri pa v založništvu Fakultete za B. Univerze v Ljubljani, zato tožnica ne izkazuje zadostne vpetosti v širše mednarodno raziskovalno okolje, saj ni primerljivo s pričakovano ravnijo mednarodne pomembnosti rednih profesorjev. Nadalje senat po proučitvi negativnega mnenja Študentskega sveta in izjav tožnice presoja, da pedagoška usposobljenost ni na primerni ravni, ki bi ustrezala nazivu redni profesor. Pri tem, ali ima kandidatka izkazano mednarodno odmevnost, gre za akademsko presojo, ki jo lahko opravijo pristojni organi v postopku. Merila v 3. členu določajo, da so v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev lahko izvoljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo praktične izkušnje v stroki in obvladujejo aktivno vsaj en svetovni jezik. Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatkinega dela, strokovne in pedagoške usposobljenosti. Predsednik senata tožene stranke je izvedel volitve in dal na izglasovanje sklep o izvolitvi tožnice v naziv redne profesorice. Člani senata so glasovali avtonomno po lastni vesti. Sklep o izvolitvi ni bil sprejet in sicer z 0 glasovi za in vsemi glasovi proti.

4. Tožnica v tožbi očita toženi stranki, da le-ta ni sledila vsem navodilom iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 1794/2016-24 z dne 27. 9. 2018. Edini spoštovani napotek sodišča je bil, da je bila tožnica pozvana, da se opredeli do stališč Habilitacijske komisije. Nadalje v tožbi navaja, da ni pojasnjeno, kako je pozitivno mnenje poročevalcev izničila drugačna presoja Habilitacijske komisije. Napačno je stališče tožene stranke, da se lahko senat odloča po avtonomni akademski presoji oziroma diskrecijski pravici. Pri tem se sklicuje na več judikatov Vrhovnega sodišča RS, iz katerih je razvidno, da je možno presojati tudi vsebinsko pravilnost odločitev senata visokošolskih zavodov. V izpodbijani odločbi tožena stranka zoper zelo številne argumente, s katerimi je tožnica zanikala zadržke Habilitacijske komisije, ni navedla nobene nasprotne argumentacije. Objektivni pogoj, koliko je bilo citatov tožeče stranke, sploh ni predpisan. Obrazložitev izpodbijane odločbe se ne opredeljuje do nasprotne argumentacije tožnice, kar se tiče negativnega študentskega mnenja. Negativno študentsko mnenje ne more utemeljevati zavrnitev tožničine kandidature. Nobenega odgovora tudi ni na obsežno utemeljevanje o tem, da je ocena študentskih anket pozitivna. Tožena stranka zavrnitev kandidature utemeljuje z objektivnimi pogoji, ki sploh niso predpisani. Tožnica nadalje utemeljuje, zakaj predlaga, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije. Tožnica tudi dopušča možnost, da bi upravno sodišče pri odločanju postavilo neodvisnega strokovno usposobljenega izvedenca, ki bo o zadevi podal izvedensko mnenje, s čimer bi tožnica s tem tudi soglašala in tako izvedenstvo tudi predlaga. Sicer pa v dani procesni situaciji za izvedenstvo ne bi smelo biti nikakršne potrebe. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožnico imenuje v naziv redne profesorice, podrejeno pa, naj jo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pred ponovno odločitvijo senata tožnico pozvala, naj se opredeli do stališč Habilitacijske komisije. V odločbi se je tožena stranka opredelila do vseh relevantnih izjav tožnice ter navedla vse potrebne razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno njeni vlogi. Razlogi so bili, da pedagoška usposobljenost ne dosega primerne kakovostne ravni, da ni izkazala zadostne vpetosti v širše mednarodno raziskovalno okolje in ni izkazala zadostne mednarodne odmevnosti. Odločba vsebuje tudi konkretna pojasnila, zakaj tega ni izkazala. V odločbi je tudi navedeno, kako so potekale volitve ter kakšen volilni izid je bil dosežen. Tožena stranka je sicer sledila navodilom sodišča, vendar pa znova opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 214/2009 z dne 28. 12. 2009, kjer je pojasnjeno, da v primeru tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv obrazložitev odločbe ne more segati preko formalnih razlogov in zajemati tudi razlogov o tem, zakaj se je senat oziroma njegovi člani odločal glasovati proti predlogu, da se tožnik izvoli v naziv rednega profesorja. Taka odločba lahko vsebuje le obrazložitev, kako so bile izvedene volitve in kakšen je bil volilni izid. Sicer pa je pred izvedbo volitev bila izpeljana obravnava strokovnih argumentov za in proti izvolitvi. Univerza in samostojni visokošolski zavodi delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja med drugim tudi volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Zaradi načela avtonomije sodišče v upravnem sporu ne more odločati v sporu polne jurisdikcije. Odločitev senata ni bila arbitrarna. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povrnitev svojih stroškov postopka.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi ponovno poudarja, da bi moralo biti v odločbi razvidno, kaj je v razpravi o kandidaturi tožnice je pretehtalo argumente tako, da je bil izid glasovanja negativen za tožnico. Ne glede na avtonomijo univerze je tožena stranka dolžna odločitev obrazložiti tako, da je mogoče ugotoviti, ali so jo vodili razumni razlogi pri odločitvi.

7. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi.

8. Tožeča stranka je na glavni obravnavi citirala stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi Up 736/04 z dne 9. 11. 2006, kjer je navedeno, da iz pravice do učinkovitega sodnega varstva izhaja, da mora biti v primeru, ko zakon določeno pravno sredstvo dopusti stranki, zagotovljeno, da to pravno sredstvo tudi učinkovito uveljavi. Sklicevala se je tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-277/09 z dne 14. 6. 2011, iz katere izhaja, da se pomen ustavne pravice do sodnega varstva ne more izčrpati že s tem, da je zagotovljena možnost predložiti zadevo sodišču. Meni, da bi moralo sodišče opraviti vsebinsko presojo izpolnjenih ali neizpolnjenih kriterijev ter ugotoviti, da tisto, kar odločba navaja zoper tožnico, ni podano. Treba je prešteti tožničine objave in ugotoviti, da so bistveno več kot tri. Tožnica je sama strokovna poročevalka v habilitacijskih postopkih, v univerzi je videla nosilko najvišjega znanja in nosilko najvišje integritete. Je gostujoča predavateljica na več univerzah. Na obravnavi je navajala tudi nagrade, ki jih je prejela.

9. Tožena stranka pa je na glavni obravnavi navedla, da odločitve Vrhovnega sodišča RS ne posegajo v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva, saj določajo le obseg, v katerem se tožnikom nudi sodno varstvo. V volilnem postopku sodna presoja v nobenem primeru ne more biti vsebinska, saj v takšnih primerih sodišče odloča zadržano. Študentsko mnenje samo po sebi ni bilo razlog za neizvolitev tožnice, bilo pa je upoštevano pri presoji pedagoške usposobljenosti.

10. Sodišče je na glavni obravnavi zavrnilo predlagani dokaz z postavitvijo izvedenca o strokovnosti tožnice. Glede na stališča Vrhovnega sodišča RS strokovnih odločitev visokošolskih zavodov pri imenovanju oziroma izvolitvah visokošolskih učiteljev upravno sodišče ne more presojati, ker je to stvar avtonomije visokošolskih zavodov, ki je zagotovljena v Ustavi Republike Slovenije, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po določbi 6. člena Zakona o visokem šolstvu je univerza avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Ustanovi ga Republika Slovenija, deluje pa po načelih avtonomije. Načelo avtonomije univerzi zagotavlja tudi sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.

13. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno predvsem, ali je odločitev tožene stranke ustrezno obrazložena. V tej zadevi niso sporna mnenja treh poročevalcev, ki so pozitivna, kot tudi ne to, da je bilo mnenje Študentskega sveta negativno. Tožnica se je do stališča Habilitacijske komisije in do mnenja Študentskega sveta opredelila, v izpodbijani odločbi pa je obrazloženo, zakaj je bila odločitev tožene stranke taka, kot je bila. V obrazložitvi je navedeno, kaj je senat vodilo k taki odločitvi, konkretno po mnenju senata tožnica ne izkazuje zadostne vpetosti v širše mednarodno raziskovalno okolje in ni primerljivo s pričakovano ravnijo mednarodne pomembnosti, kar senat utemeljuje s številom tožničinih citatov, kot razlog za neizvolitev pa je navedeno tudi negativno mnenje Študentskega sveta. Obrazloženo je tudi, zakaj je to mnenje negativno. Iz navedene obrazložitve je torej razvidno, da so ti argumenti pri odločanju članov senata pretehtali nad pozitivnimi mnenji poročevalcev.

14. Po presoji sodišča je univerza zavod, ki deluje po načelih avtonomije, ki zagotavlja tudi samostojno sprejemanje meril za izvolitev v nazive in volitev visokošolskih učiteljev. Nesporno je, da je kljub avtonomiji ena od pravic kandidata tudi pravica do obrazložitve odločbe. Kot je že navedeno, je odločba dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti.

15. V odločbi so navedeni razlogi za odločitev, pojasnjeno je, na podlagi katerih določil Meril se je odločalo, obrazloženo pa je tudi to, da so bili vsi člani senata proti izvolitvi tožnice v naziv. Tožnica samemu izidu glasovanja ne oporeka.

16. V zvezi z očitki, da je obrazložitev še vedno pomanjkljiva, sodišče izhaja iz stališča Vrhovnega sodišča RS v povsem primerljivi zadevi v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020. V tem sklepu je Vrhovno sodišče RS navedlo, da ni razlogov za odstop od stališča Vrhovnega sodišča RS v sodbi I Up 214/2009 z dne 28. 12. 2009, kjer je navedeno, da tovrstna odločba lahko vsebuje le obrazložitev, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen (točka 8 obrazložitve). V citiranem sklepu je tudi navedeno, da je v tem postopku v celoti izključena uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku, razen če bi kaj takega sprejela univerza sama v svojih lastnih pravilih (točka 11 obrazložitve). V istem sklepu je Vrhovno sodišče RS tudi navedlo, da je sodno varstvo v upravnem sporu, ko gre za izvolitev v pedagoški naziv visokošolskih učiteljev, namenjeno varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv (točka 12 obrazložitve). Tudi vprašanje vsebine obsega utemeljitve odločitve je izraz avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi RS odtegnjena (točka 13 obrazložitve). V točki 14 obrazložitve je Vrhovno sodišče RS v istem sklepu navedlo, da je univerza obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne more in ne sme posegati.

17. Izhajajoč iz navedenih stališč Vrhovnega sodišča RS v prej citiranem sklepu, ki je bil izdan po sodbi Upravnega sodišča RS v obravnavani zadevi, s katero je prvotno odločbo prvostopenjsko sodišče odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, Upravno sodišče RS ocenjuje, da izpodbijana odločba vsebuje vse tiste elemente, ki jih glede na prej predstavljeno stališče Vrhovnega sodišča RS sme presojati prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu. Sodišče tako ugotavlja, da izpodbijana odločba opisuje, kako je potekal postopek, kakšen je bil izid glasovanja, tožnici pa je bila tudi dana možnost do izjave v postopku. Navedeni so tudi razlogi, zakaj je tožena stranka vlogo tožnice zavrnila oziroma, zakaj ni bila izvoljena v naziv redne profesorice.

18. V zvezi z navedbami tožeče stranke, ki se nanašajo na to, da mora biti sodno varstvo v skladu s citiranimi odločbami Ustavnega sodišča učinkovito, pa sodišče pojasnjuje, da je tudi v primerih izvolitve v naziv univerzitetnih profesorjev, za kar gre tudi v tem primeru, sodno varstvo učinkovito, saj sodišče v takih primerih presoja pravilnost izvedenega postopka, vključno s presojo, ali je izpodbijana odločba v zadostni meri obrazložena. V strokovno presojo univerzitetnih organov pa sodišče ne more posegati, ker bi sicer poseglo v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze. Sodišče zato v tem postopku ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev sodnega izvedenca, ker bi s tem preverjalo pravilnost strokovne odločitve univerzitetnih organov, s tem pa bi zopet poseglo v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze.

19. Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II izreka:

20. V obravnavanem upravnem sporu sta povrnitev stroškov postopka upravnega spora zahtevali obe stranki. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.