Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Najemodajalec ni dolžan toženke večkrat opominjati na plačilo neplačanih najemnin. Zadostuje en opomin.
Zmotna navedba imena predstavlja napako v zapisu imena, ki jo sodišče lahko odpravi s popravnim sklepom.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo pustilo v veljavi nalog za izpraznitev prostorov Plg 57/2012 z dne 14. 8. 2012. Toženi stranki je na račun tožeče stranke naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 681,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožuje toženka. Poudarja, da je sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Meni, da tožničin opomin ne more biti pravno veljaven, saj je toženka na podlagi opomina del dolgovanih obveznosti poravnala. Da bi se tožnica lahko sklicevala na zakonsko predpisane pogoje za odstop od najemne pogodbe, bi pred vložitvijo tožbe morala toženko ponovno pisno opomniti na plačilo preostalega zneska. Sodišču očita tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj ni zaslišalo zakonitih zastopnikov pravdnih strank. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Na pritožbo tožene stranke je odgovorila tožeča stranka in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnica zmotno meni, da je bila izpodbijana sodba izdana zoper neobstoječo osebo. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje v sodbi napačno navedlo ime tožene stranke, čeprav je bilo s strani tožnice opozorjeno na preoblikovanje toženca kot samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo. Ob tem pritožnica spregleda, da je sodišče postopek nadaljevalo zoper preoblikovano toženko (sklep z dne 27. 5. 2012, list. št. 28 in 29), čemur ta nikoli ni nasprotovala. Zmotna navedba imena tako predstavlja napako v zapisu imena, ki jo sodišče lahko odpravi s popravnim sklepom (prvi odstavek 328. člena ZPP) (1), kar je sodišče prve stopnje storilo tudi v konkretnem primeru.
6. V skladu z 28. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnih prostorov, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine za dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov sodišče izda nalog o izpraznitvi, če iz najemodajalčeve zahteve ali odpovedi in najemne pogodbe oziroma dokazil izhaja, da ima najemodajalec pravico zahtevati izpraznitev poslovne stavbe.
7. Pritožnica zmotno meni, da bi moral najemodajalec toženko večkrat opominjati na plačilo neplačanih najemnin. Iz citiranih zakonskih določb namreč jasno izhaja, da zadostuje en opomin. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženka po opominu poravnala le del neplačanih najemnin, pri čemer je še vedno zaostajala s plačilom najmanj dveh najemnin, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča podana zadostna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku. Pritožnica se nadalje zmotno sklicuje na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni zanikala, da najemnin ni plačala v celoti, zato dodatno zaslišanje zakonitih zastopnikov strank ni bilo potrebno. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
8. Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni; kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, tožničin odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločanju sodišča druge stopnje in zato ni potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).
(1) Tako tudi Galič, A., Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo, 2003, št. 6-7, str. 1778-1790.