Jedro

Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in ne procesni rok, zaradi česar sodne počitnice na tek tega roka nimajo vpliva in ne morejo biti ovira, da bi rok za vložitev predloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči ali da bi se iztekel v tem času.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot prepoznega) in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožujejo storilčevi zagovorniki zaradi kršitve materialnih predpisov ZP-1 iz razloga po 5. točki 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje napravilo protizakonske zaključke, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v 202. d členu ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok ter da zato določba 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) na tek tega roka ne vpliva. Rok iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1 je nedvomno procesni rok, saj je to rok, v katerem je storilec dolžan opraviti določeno procesno dejanje v postopku tj. vložiti predlog. Da gre za procesni rok pa smiselno izhaja tudi iz odločbe Višjega sodišča v Celju EPVDp 111/2012 z dne 21. 12. 2012. Ker gre za procesni rok, ti roki pa med sodnimi počitnicami ne tečejo, prav tako pa ne gre za nujno zadevo po 209. členu ZP-1, je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči naslednji dan po nastopu pravnomočnosti, torej 16. 7. 2014, vendar je zaradi sodnih počitnic tek tega roka bil prekinjen in je dejansko začel teči šele 16. 8. 2014 in je tako dne 21. 8. 2014 vloženi predlog pravočasen. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo tudi nerazumljivo ugotovitev, da se je rok za pritožbo iztekel 11. 12. 2014, kar je v nasprotju s spisovnim gradivom, možno pa bi bilo, da se je rok za pritožbo iztekel 11. 7. 2014. Nadalje je sodišče prve stopnje zapisalo, da je samo, brez kakršnekoli zakonske podlage, sklep opravnomočilo z dnem 15. 7. 2014, namesto z dnem 12. 7. 2014. Tako sploh ni jasno, kdaj naj bi sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja postal pravnomočen, saj sodišče nima pristojnosti, da samo po prostem preudarku določi datum pravnomočnosti, temveč ga v zvezi s tem vežejo kogentne zakonske določbe. Zagovorniki še poudarjajo, da je storilec prava neuka stranka in sam ni bil zmožen vložiti predloga, v času sodnih počitnic pa ni mogel dobiti ustrezne pravne pomoči. Nemudoma, ko je za opravljanje procesnih dejanj pred sodiščem pooblastil odvetnika, je tudi vložil predmetni predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tudi opravil zdravstveni pregled pri pooblaščenec izvajalcu. Poudarja tudi, da je naslovno sodišče v zvezi z vloženim predlogom pritožnika 27. 8. 2014 pozvalo na dopolnitev - dostavo zdravniškega spričevala, kar pomeni, da je sodišče vloženi predlog vzelo v obravnavo in odločanje, kar je v nasprotju z izpodbijanim sklepom. V kolikor bi sodišče prve stopnje že takoj ob prejemu predloga smatralo, da je vloženi predlog prepozen, bi ga takoj zavrglo in ga ne bi vzelo v obravnavanje. Poleg tega je sodišče za končno odločitev o vloženem predlogu pritožnika potrebovalo štiri mesece, kar je očitno predolgo in nerazumno, saj o istovrstnih primerih sodišča odločajo najkasneje v roku 14 dni. Zagovorniki še poudarjajo, da pritožnik nujno potrebuje vozniško dovoljenje, kar izhaja iz vloženega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter da storilec ni nevaren voznik, ker mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi alkohola ali drugih substanc, niti s prekrškoma ni povzročil škodljivih posledic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo: (-) da je storilcu s sklepom z dne 16. 6. 2014 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, (-) da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu bil vročen v skladu s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 dne 3. 7. 2014, (-) da se je rok za pritožbo iztekel 11. 12. 2014 (pravilno 11. 7. 2014), (-) da je sodišče prve stopnje sklep v korist storilca opravnomočilo z dnem 15. 7. 2014 namesto z dnem 12. 7. 2014, (-) da bi moral storilec predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložiti do vključno 30. 7. 2014, ter (-) da je predlog vložil priporočeno po pošti 21. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je storilčev predlog štelo za prepozen, ker je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja štelo kot materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok, na katerega določba 83. člena ZS-1, ki določa, da v času sodnih počitnic od 15. 7. do 15. 8. procesni roki ne tečejo, ne vpliva.

5. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa res napačno zapisalo datum izteka roka za pritožbo, na kar opozarjajo zagovorniki v pritožbi zoper izpodbijani sklep, vendar je povsem očitno, da je pri zapisu datuma 11. 12. 2014 šlo zgolj za očitno pisno pomoto sodišča, kar posredno priznava tudi zagovornik v pritožbi. Ta očitna pisna pomota pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v ničemer ne vpliva, saj ni takšne narave, da bi povzročala nerazumljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa. Povsem jasno je namreč, da se je rok za pritožbo iztekel 11. 7. 2014 in nikakor ne 11. 12. 2014. 6. Prav tako ni nobenega dvoma, da je glede na dejstvo, da se je rok za pritožbo iztekel 11. 7. 2014, sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja postal pravnomočen 12. 7. 2014, čeprav je na sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odtisnjeno potrdilo o pravnomočnosti tega sklepa, iz katerega izhaja, da naj bi sklep postal pravnomočen 15. 7. 2014. Z zapisom, da je sodišče sklep v korist storilca opravnomočilo z dnem 15. 7. 2014 namesto z dne 12. 7. 2014, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje želelo zgolj poudariti, da je sklep z dne 16. 6. 2014 dejansko postal pravnomočen 12. 7. 2014 in da tudi v primeru, če bi rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči z naslednjim dnem od datuma, ki je kot datum nastopa pravnomočnosti naveden na potrdilu o pravnomočnosti, storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prepozen, saj bi tudi v slednjem primeru predlog moral biti vložen do vključno 30. 7. 2014. Glede na pojasnjeno tudi zapisi prvostopenjskega sodišča v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa o nastopu pravnomočnosti sklepa z dne 16. 6. 2014 na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vplivajo.

7. Za odločitev v predmetni zadevi pa je dejansko bistveno vprašanje, ali je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja procesni ali materialnopravni rok. Iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Celju EPVDp 111/2012 z dne 21. 12. 2012 res izhaja stališče, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja procesni rok, ker je to rok, v katerem je storilec dolžan opraviti določeno procesno dejanje v postopku (vložiti predlog). Vendar pa je Višje sodišče v Celju pod vplivom teoretičnih izhodišč od takšnega stališča kasneje odstopilo že v svojih odločbah EPVDp 46/2014 z dne 16. 5. 2014 ter EPVDp 115/2014 z dne 5. 12. 2014. Iz prispevka dr. Polonce Kovač z naslovom “Vrnitev v prejšnje stanje pri prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po ZP-1: Z uporabo ZUP, materialnopravnega temelja ali instituta sui generis?”, ki je bil predstavljen na Prekrškovni šoli 2013 in objavljen v Pravosodnem biltenu 1/2014, namreč izhaja, da se vsak rok pravilno klasificira glede na to, kaj je njegova vsebina oziroma na kateri vidik pravnega razmerja se nanaša. Če rok opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja, je procesne narave, čeprav določen v področnih oziroma pretežno materialnih predpisih. Kolikor pa se rok nanaša na predmet meritornega odločanja v postopku, na samo pravico ali obveznost, je materialnopravni. Med materialnopravne roke sodita predvsem rok za vložitev zahtevka (primarnega, ne kasnejših vlog ali celo pravnih sredstev) in paricijski ali izpolnitveni rok.

8. Predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedvomno ni mogoče šteti kot pravno sredstvo, saj lahko takšen predlog storilec vloži šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča, kar je sicer namen pravnih sredstev. Prav tako je za pravilno opredelitev narave roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bistveno, da se takšen predlog lahko vloži šele po tem, ko je pravnomočno zaključen postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki predstavlja postopek, v katerem se storilcu izreče sankcija v posledici zakonsko predpisanega doseženega števila kazenskih točk. Postopek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa predstavlja nadaljnji postopek v zvezi z izvršitvijo izrečene sankcije. Tudi zato je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mogoče šteti le kot vlogo, s katero storilec uveljavlja neko pravico oziroma možnost, ki mu jo nudi zakon. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče šteje, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja materialnopravni in ne procesni rok, zaradi česar sodne počitnice na tek tega roka nimajo vpliva in ne morejo biti ovira, da bi rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči v tem času ali da bi se iztekel v tem času. Tako so pritožbene navedbe o zmotnih in protizakonitih zaključkih o naravi 15-dnevnega roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neutemeljene.

9. Glede na takšno naravo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa tudi nima nobenega vpliva niti dejstvo, da je sodišče prve stopnje storilca res z dopisom z dne 27. 8. 2014 pozivalo k dopolnitvi predloga z dostavo zdravniškega spričevala, saj s takšnim postopanjem sodišče storilcu ne more dati več pravic kot jih ima po zakonu in ne more vplivati na pravočasnost vloge. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da postopek odločanja o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v predmetni zadevi poteka že očitno predolgo, ker je sodišče za odločitev o vloženem predlogu storilca potrebovalo štiri mesece, pri čemer sodišča običajno o takšnih predlogih odločajo najkasneje v roku 14 dni, pa pritožbeno sodišče poudarja, da v ZP-1 ni izrecno predpisan kakršen rok, v katerem bi sodišče moralo odločiti o predlogu, čas odločanja v posamezni zadevi pa je odvisen od dejanske procesne situacije v vsaki posamezni zadevi. Tako je v predmetni zadevi odločanje o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja podaljšalo odločanje o predlogu zagovornika za izbris prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz evidence izdanih vozniških dovoljenj v Republiki Sloveniji, saj je v zvezi s tem predlogom sledila prvostopenjskega sodišča, ki je bila tudi naknadno pritožbeno izpodbijana. Prav tako pa daljši čas odločanja o na samo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa glede na zgoraj pojasnjeno nima nobenega vpliva. Za odločitev o izpodbijani odločitvi o zavrženju storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa so neupoštevne tudi pritožbene navedbe, v katerih zagovorniki pojasnjeno razloge za nepravočasno vložitev tega predloga ter izpostavljajo posledice, ki jih bo za storilca imela izvršitev izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi ne navedbe glede narave prekrškov, zaradi katerih so storilcu bile izrečene kazenske točke, v posledici katerih mu je bilo tudi izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je storilec dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.