Jedro

Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti ni stvarno pristojen za odločanje v tej zadevi (1. odstavek izreka) in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru (2. odstavek izreka).

Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz razloge zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da se pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da se po pravnomočnosti tega sklepa predmetna zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, tožena stranka pa je dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka, vključno z zamudnimi obrestmi. Tožnik v predmetnem sporu kot neprofesionalni podžupan vtožuje denarni zahtevek iz naslova prikrajšanja plač za obdobje od meseca marca 2006 do vključno meseca oktobra 2010. Navaja, da pri tem ne vtožuje sodnega varstva proti odločitvi organa lokalne skupnosti, zoper kakršnikoli akt te lokalne skupnosti, za kar bi bila lahko podana pristojnost upravnega sodišča v zadevnem sporu, temveč vtožuje denarni zahtevek, ki pa sodi v obravnavo kvečjemu stvarno in krajevno pristojnemu okrožnemu sodišču. Meni, da ugotavljanje dejstev o zakonitosti eventualnih odločitev organov lokalnih skupnosti kot upravnih organov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, v zadevnem primeru kvečjemu tvorijo le trditveno podlago tožbe, ne pa pristojnost za vtoževani denarni zahtevek. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede določb, ki urejajo vprašanje stvarne pristojnosti.

Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti je ugotovilo, da je tožnik opravljal funkcijo podžupana Občine ..., ves čas nepoklicno in ni bil v delovnem razmerju pri toženi stranki za čas, za katerega zahteva razliko plačila za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana. Tožnik je bil v času, ko je bil podžupan, redno zaposlen pri družbi z omejeno odgovornostjo S.. Ker v zahtevku tožnika ne gre za zadevo, ki bi v skladu z določbo 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) spadala med zadeve, za katere so stvarno pristojna delovna sodišča, se je izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru.

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS - Ur. l. RS, št. 72/1993 – 84/2010) v 33. a členu določa, da ima občina najmanj enega podžupana, ki ga imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan in da podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katerega ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Po določbi 33. člena ZLS pa župan predstavlja zastopa občino ter skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov, kar kaže, da župan, kot tudi podžupan svoje naloge opravlja trajno in neprekinjeno. Podžupan, ki po določilih 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi funkcijo podžupana opravlja nepoklicno, ima pravico do dela plače. To plačilo ureja 2. odstavek 2. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO - Ur. l. RS, št. 30/90 in nadaljnji), ki določa, da funkcionarji, ki nepoklicno opravljajo svojo funkcijo imajo pravico do osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka, pravico do dela osebnega dohodka, določenega za funkcijo ter do povračila stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom. Iz 2. odstavka 13. člena ZFDO pa izhaja, da se funkcionarjem za opravljanje funkcije prizna del osebnega dohodka, ki je sorazmeren obsegu opravljanju dela, za katerega ni prejel nadomestila osebnega dohodka in sicer znaša ta del največ 33 % osebnega dohodka, ki bi mu pripadal za poklicno opravljanje funkcije za polni delovni čas. Osebni prejemki za nepoklicno opravljanje funkcije se pri ugotavljanju davčne osnove obravnavajo enako kot plača in nadomestilo plače iz rednega delovnega razmerja, ker pri nepoklicnem opravljanju funkcije ne gre za priložnostno opravljanje storitev. Obdavčitev osebnih prejemkov za nepoklicno opravljanje funkcije je torej enako kot za plače iz delovnega razmerja (enako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 375/1995 z dne 9. 9. 1999).

Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predmet spora denarni zahtevek, ki je označen kot bruto znesek. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki jo opravlja trajno in neprekinjeno ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskov, je ob upoštevanju podatkov v spisu mogoče z verjetnostjo sklepati, da je tožena stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja. Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu opr. št. VIII R 12/2001 z dne 18. 4. 2001. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je za sojenje v tovrstnih sporih po določilih b točke 1. odstavka ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ob smiselni uporabi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje nadaljevalo z vsebinsko obravnavo tožbe.

Skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP predstavljajo pritožbeni stroški nadaljnje stroške postopka.