Jedro

Ker je bil toženkin dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa primeren za dokazovanje neresničnosti podatkov na vročilnici, popoln in substanciran, bi njegova izvedba lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca grafologa je sodišče druge stopnje kršilo toženkino pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člen URS.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženka dolžna priznati (I.) tožnici, da je ta upravičena do poplačila svoje terjatve po Pogodbi o zastavni pravici na nepremičnini z dne 18. 5. 2010, ki znaša 138.345,40 EUR, z izvršbo na toženkini nepremičnini k. o. ..., ..., del stavbe 39 (ID ...); (II.) dopustiti izvršbo na tej nepremičnini za navedeno terjatev; in (III.) plačati pravdne stroške tožnici 853,98 EUR. Obrazložilo je, da je bila tožba toženi stranki vročena z opozorilom po 277. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP, in sicer dne 13. 12. 2017, kot je razvidno iz povratnice (list. št. 13 v spisu). Toženka v nadaljnjem roku 30 dni od prejema tožbe odgovora na tožbo ni podala.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Glede vročanja tožbe je obrazložilo, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na toženki je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, vendar tega v pritožbi ni storila. Edina „konkretna“ okoliščina, s katero utemeljuje, da podpis na vročilnici ni njen, je razen golega zanikanja njen „interes, da se brani“, kar pa ni okoliščina domnevne vročitve. Golo zanikanje podpisa kot lastnega pa ne vzbuja dvoma v verodostojnost vročilnice (I Cp 1200/2019 z dne 21. 8. 2019).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 503/2019 z dne 21. 8. 2019 na predlog toženke dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bila toženki kršena pravica do izjave v postopku s tem, ko pritožbeno sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem grafologom zaradi dokazovanja podpisa na vročilnici o vročitvi tožbe.

4. V skladu s tem sklepom je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji v celoti ugodi in izda sodbo s katero razveljavi odločitev drugostopenjskega sodišča in zadevo vrne v ponovno odločanje pred drug senat oziroma spremeni izpodbijano sodbo v korist toženke. V reviziji navaja, da je takoj po prejemu zamudne sodbe in vpogledu v vročilnico ugotovila, da na njej ni njen podpis. Tožba ji ni bila vročena. Pravilno je predlagala postavitev izvedenca grafologa, ki bi navedeno potrdil. Hkrati je v pritožbi pojasnila, da je v zvezi s tem pripravljena dati takoj na razpolago primerjalne podpise, na podlagi katerih bi lahko izvedenec grafolog ugotovil, ali je podpis na vročilnici njen. Sodišče druge stopnje se do tega dokaznega predloga sploh ni opredelilo. Sodišče druge stopnje naj bi tudi odstopilo od svoje sodne prakse, kar primeroma utemeljuje s citiranjem odločb VSL I Cp 1082/2018, I Cp 2821/2016. Sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, podobni vprašanji pa odpirata zadevi II DoR 441/2018 in II DoR 11/2019. 5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da je dokaz – javno listino, mogoče ovreči le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno verodostojnost. Tožena stranka pa ni vzbudila dvoma o pristnosti podpisa. Ni predložila niti svojega podpisa (izpred časa podpisa vročilnice) za primerjavo, na podlagi katerega bi grafolog sploh lahko ugotovil, ali podpis na vročilnici ustreza toženkinemu. Zgolj z vpogledom v vročilnico ne bo mogel ugotoviti nobenega pravno relevantnega dejstva. Goli dokazni predlog, pavšalne in neargumentirane navedbe toženke za postavitev izvedenca grafologa tako ne zadostujejo. Sklicuje se na sklepe VSL I Cp 1805/2011, II Cp 3130/2014 ter II Cp 18/2009. Priglaša stroške postopka.

**Presoja utemeljenosti revizije**

6. Revizija je utemeljena.

7. V skladu z drugim odstavkom 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno pomembna, izvede. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno (razumno) obrazložiti.1

9. Sodišča izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). V konkretnem primeru se je dokazni predlog toženke za postavitev izvedenca grafologa nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) pa lahko sodišče zavrne le, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev.2

10. Sodišče druge stopnje je dokazni predlog za izvedbo dokaza z izvedencem grafologom, ki bi preveril, ali je podpis na vročilnici dejansko toženkin, zavrnilo posredno s tem, ko je obrazložilo, da je toženka le golo zanikala, da podpis na vročilnici ni njen in da ni prejela pošiljke. To pa je po mnenju sodišča druge stopnje premalo, trditve toženke naj bi bile nekonkretizirane. Po sodni praksi naj bi bilo mogoče ta dokaz ovreči le z določno in dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice kot javne listine.

11. Vrhovno sodišče nasprotno presoja, da je toženka v obravnavani zadevi v pritožbi v zadostni meri substancirala svoj dokazni predlog. Gre za vročitev tožbe, za katero zakon zahteva osebno vročitev (142. člen ZPP). Toženka je navajala, da podpis na vročilnici pošte, s katero naj bi prejela tožbo, ni njen ter za ugotovitev tega dejstva predlagala izvedbo dokaza z izvedencem grafologom. Hkrati je v pritožbi pojasnila, da je v zvezi s tem pripravljena dati takoj na razpolago primerjalne podpise, na podlagi katerih bi lahko izvedenec grafolog ugotovil pristnost podpisa. Izvedenec mora povedati, kakšen je njegov način dela in zahtevati podpise, ki jih potrebuje. Ker bi lahko toženka svoj podpis predložila tudi na njegov poziv, z nepredložitvijo podpisa za primerjavo v pritožbi ni prepozna. Nenazadnje je njen podpis že v spisu, saj je podpisala pooblastilo za zastopanje. Prav tako je Vrhovno sodišče v zelo podobni zadevi II Ips 58/2019 z dne 7. 11. 2019 že presodilo, da tudi če bi tak podpis predložila že prej, sodišče zgolj z laično primerjavo podpisov iz pravdnega spisa ne bi moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da je bila osebna vročitev tožbe opravljena v skladu z določili ZPP. Moralo bi postaviti izvedenca grafologa. Druge trditve, ki jih v odgovoru na revizijo izpostavlja tožnica, npr. da bi morala toženka pojasniti, kje je bila v času vročitve, so nepotrebne.

12. Ker je bil toženkin dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa primeren za dokazovanje neresničnosti podatkov na vročilnici, popoln in substanciran, bi njegova izvedba lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca grafologa je sodišče druge stopnje kršilo toženkino pravico do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člen Ustave.

13. Vrhovno sodišče je zaradi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). To sodišče bo moralo v ponovljenem postopku odločiti ob upoštevanju razlogov, ki so narekovali sprejem te odločitve.

**Stroški revizijskega postopka**

14. Odločitev o pridržanju odločitve o stroških revizijskega postopka za končno odločbo temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

**Glasovanje**

15. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Odločba US št. Up-233/15 z dne 19. 10. 2017, 11. točka obrazložitve; odločba US št. Up-219/15 z dne 19. 5. 2016, 8. točka obrazložitve; odločba US št. Up-1266/05 z dne 7. 6. 2007, 8. točka obrazložitve; odločba US št. Up-77/01 z dne 4. 3. 2004, 9. točka obrazložitve, sklep VS RS II Ips 58/2019 z dne 7. 11. 2019. 2 Sklepa VS RS II Ips 69/2015 z dne 14. 5. 2015 in II Ips 58/2019 z dne 7. 11. 2019.