Jedro

Glede na to, da je bil zapuščinski postopek končan in da bo moral N. G. uveljavljati svoj zahtevek izven zapuščinskega postopka v pravdi, pritožbeno sodišče meni, da ni smotrno razveljavljati sklepa o dedovanju, saj bo tudi M. G. lahko uveljavljala svoj zahtevek v pravdi (če gre za zahtevek, ki naj bi temeljil na pogodbeni podlagi; kolikor gre za zahtevek iz 32. člena ZD, pa ima to možnost v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD).

Izrek

I. Pritožbi dedinj M. G. in S. F. se delno ugodi in se I. točka izreka sklepa spremeni tako, da se na koncu tretje alineje pika nadomesti z vejico in doda nova četrta alineja, ki se glasi: „- denarna sredstva v znesku 5,70 EUR, ki jih je zapustnik na dan smrti imel na transakcijskem računu pri ... št. … .“

II. V ostalem se pritožba M. G. in S. F. zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (glede I. in II. točke izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba N.G. se zavrže. IV. S.F., M.G. in N.G. krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, katero premoženje spada v zapuščino (I. točka izreka) ter kdo so dediči in po kakšnih deležih (II. točka izreka). Poleg tega je v izrek sklepa o dedovanju povzelo tudi sodno poravnavo z dne 24. 3. 2016, ki sta jo sklenili S. F. in M. G. (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se v ločenih pritožbah pritožujejo M. G. in S. F. ter N. G. M. G. in S. F. se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da prvo sodišče spremeni sklep tako, da ugotovi, da spada v zapuščino zgolj neizplačana pokojninska dajatev pri ZPIZ RS, ali izpodbijani sklep razveljavi ter zapuščinsko obravnavo prekine in pritožnici napoti na pravdo, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o dedovanju, tako da spada v zapuščino zgolj neizplačana pokojninska dajatev oziroma, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje, z napotilom, da prekine zapuščinsko obravnavo in pritožnici napoti na pravdo. Navajata, da sta pojasnili sodišču, da je bila med zapustnikom in drugo dedinjo ter prvo dedinjo in njenim možem sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 6. 4. 2011. Na naroku sta pojasnili, da v zapuščini ni nepremičnega premoženja, ker je zapustnik z vsemi nepremičninami razpolagal za časa življenja. Dedinji sta pojasnili, da je glede nepremičnin 000-1526-5 in 000-1526-1 prišlo do pomote in sta bili pomotoma izpuščeni iz navedene pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Volja zapustnika je bila, da tudi navedeni nepremičnini na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pridobita v svojo last prva dedinja in njen mož. Dedinji sta od sodišča zahtevali izločitev teh parcel iz zapuščine. Sodišče bi zato moralo napotiti dedinji na pravdo, da v zapuščino ne spadata navedeni nepremičnini, ker je bil med dediči spor glede obsega zapuščine. Sodišče je kršilo postopek, ker je iz zapuščine izločilo zanemarljiv znesek na zapustnikovem transakcijskem računu, pri čemer pa ni pojasnilo, za kakšno višino zneska gre in na kakšni podlagi je tako odločilo. Dedinja L. F. ni upravičena do dedovanja po zapustniku, saj je dedno nevredna, sodišče pa bi na to moralo paziti po uradni dolžnosti. Sodišče ni opravilo dolžnega materialnoprocesnega vodstva. V pravočasni dopolnitvi pritožbe dedinja M. G, navaja, da je skrbela za zapustnika in mu pomagala, zato izloča nepremičnine iz zapuščine na podlagi 32. člena ZD. Z vlaganji je bistveno prispevala k ohranitvi vrednosti premoženja. Vrednost svojega prispevka ocenjuje na 20.000,00 EUR.

3. N. G. v svoji pritožbi zoper sklep o dedovanju povzema pritožbene navedbe dedinj M. G. in S. F. 4. Pritožba dedinj M. G. in S. F. je delno utemeljena. Pritožba N. G. ni dovoljena.

5. N. G. ni stranka tega zapuščinskega postopka, ker ni dedič, volilojemnik ali oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Njegova zatrjevana terjatev nima dednopravne narave, saj se sklicuje na pogodbeno pridobitev lastninske pravice. Ker ni stranka tega postopka, njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena in 352. člen ZPP). Za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev N. G. na pravdo ni podlage. Oseba, ki ni stranka zapuščinskega postopka, lahko uveljavlja svoje zahtevke le izven zapuščinskega postopka.

6. Dedinji M. G. in S. F. (v nadaljevanju: pritožnici) v pritožbi zatrjujeta dedno nevrednost sodedinje L. F. iz razlogov po 4. točki 126. člena ZD. Na zatrjevani primer dedne nevrednosti sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 127. člena ZD). Te navedbe sta pritožnici prvič podali šele v pritožbi, zato gre za nedovoljene pritožbene novote, ki niso upoštevne, saj pritožnici ne zatrjujeta okoliščin, da teh trditev nista mogli pravočasno navesti brez svoje krivde že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pri čemer ne gre za uveljavljanje njunih dednih pravic, ampak zgolj za zatrjevanje domnevne dedne nevrednosti sodedinje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Pritožnici sta na zapuščinski obravnavi 29. 6. 2015 trdili le to, da je zapustnik razpolagal s svojimi nepremičninami z večimi pravnimi posli in da predvidevata, da v zapuščini ne bo nepremičnega premoženja. Na naroku 15. 10. 2015 je sodišče predočilo pritožnicama, da glede nepremičnin 000-208/1-0, 000-1526-1 in 000-1526-5 ne teče zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice na M. G. in N. G., za vsakega do polovice, pritožnici pa na to nista reagirali oziroma nista podali nobenega zahtevka, temveč sta sklenili pogojni dedni dogovor, da zapustnikov delež na teh nepremičninah, ki niso bile zajete s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, prejme M. G., drugo polovico teh nepremičnin, last S. F., pa je slednja s sodno poravnavo podarila M. G. Na zapuščinski obravnavi 24. 3. 2016 sta pritožnici navedli le to, da sta bili nepremičnini 000-1526-1 in 000-1526-5, ki ostajata v zapuščini (do polovice), pomotoma izpuščeni iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju s strani odvetnika, ki je urejal zadevo, po zapustnikovi smrti pa se ni dalo več ničesar popraviti, in še, da so prenos nepremičnine 000-208/1-0 uredili z notarjem še pred zapustnikovo smrtjo. Ker pritožnici nista podali nobenih zahtevkov v zvezi z nepremičninama 000-1526-1 in 000-1526-5, do polovice last zapustnika, ni bilo nobenih razlogov, da bi prvo sodišče moralo opraviti v pritožbi zatrjevano materialno procesno vodstvo.

8. Pritožnici v pritožbi prvič uveljavljata zahtevek za izločitev navedenih nepremičnin iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi bila zapustnikova volja, da tudi navedeni nepremičnini pridobita na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju M. G. in N. G., ter da sta navedeni nepremičnini pomotoma izpadli iz. pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Dejansko gre za zahtevek M. G. in njenega moža, da navedeni nepremičnini ne spadata v zapuščino, ker naj bi ju pridobila v svojo last na pogodbeni podlagi, ne pa na podlagi dedne pravice. Ker ta zahtevek v postopku pred prvim sodiščem ni bil postavljen, prvo sodišče ni imelo razloga za prekinitev postopka in napotitev na pravdo. Takšen zahtevek (ki ne temelji na dednopravni podlagi) je mogoče uveljavljati tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, zato pritožbena zahteva za razveljavitev sklepa o dedovanju ni utemeljena. Tudi v tem delu gre za uveljavljanje nedovoljenih pritožbenih novot (kolikor so te usmerjene v razveljavitev sklepa o dedovanju).

9. M. G. v pritožbi prvič uveljavlja zahtevek po 32. členu ZD. Ta ima deloma tudi dednopravno podlago in se ga zato uveljavlja v okviru zapuščinskega postopka, pri čemer mora zapuščinsko sodišče v primeru spora med dediči prekiniti zapuščinski postopek in napotiti na pravdo tistega, ki uveljavlja zahtevek iz 32. člena ZD. Ker v postopku pred prvim sodiščem M. G. ni uveljavljala tega zahtevka, zapuščinsko sodišče tudi v tem pogledu ni imelo podlage, da bi se ukvarjalo z neobstoječim zahtevkom (in v primeru spora prekinilo postopek ter M. G. napotilo na pravdo). Glede na to, da je bil zapuščinski postopek končan in da bo moral N. G. uveljavljati svoj zahtevek izven zapuščinskega postopka v pravdi, pritožbeno sodišče meni, da ni smotrno razveljavljati sklepa o dedovanju, saj bo tudi M. G. lahko uveljavljala svoj zahtevek v pravdi (če gre za zahtevek, ki naj bi temeljil na pogodbeni podlagi; kolikor gre za zahtevek iz 32. člena ZD, pa ima to možnost v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD). Pravica M. G. kot dedinje zato ni prizadeta, saj pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da M. G. ne bi mogla sprožiti pravde.

10. Pritožnici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča o neupoštevanju denarnega zneska na zapustnikovem računu. Iz odgovora ... z dne 2. 6. 2015 izhaja, da je zapustnik na dan smrti imel na svojem transakcijskem računu pri tej banki denarna sredstva v višini 5,70 EUR, ki zato spadajo v zapuščino.

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi pritožnic in spremenilo I. točko sklepa, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (358. člen in 353. člen ZPP).

12. Pritožniki krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).