Jedro

Da so podani pogoji za izdajo ugoditvene in zavrnilne zamudne sodbe, je potrebno najprej izpeljati predhodni postopek formalnega preizkusa tožbe, v katerem se ugotovi, ali je tožba formalno popolna in če se ugotovi, da je takšna, jo mora sodišče poslati tožencu v odgovor in s tem vzpostaviti tripartitno razmerje. Šele po vzpostavitvi tega razmerja sodišče presoja sklepčnost tožbe in če se ugotovi v tej fazi postopka nesklepčnost, izda sodišče zavrnilno sodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji pravdni zadevi izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan plačati odškodnino v znesku 4.374,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje in mu povrniti pravdne stroške, zavrnilo. Tako je odločilo, ker meni, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Zavrnilna sodba je izdana na podlagi 4. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zoper zavrnilno sodbo se je pritožil tožnik iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi še enkrat pojasnjuje tožbene navedbe. Meni, da iz navedb in predlaganih dokazov vsekakor izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Drugačno stališče, ki je sprejeto v izpodbijani sodbi, je zmotno, zato predlaga spremembo sodbe tako, da se zoper toženca izda zamudna sodba, s katero se v celoti ugodi postavljenemu tožbenemu zahtevku.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je izdana na podlagi 318. čl. ZPP. V tej zakonski določbi procesnega prava sta urejeni dve obliki zamudnih sodb : ugoditvena in zavrnilna zamudna sodba. Obe se izdajata na podlagi enakih predpostavk, v enaki procesni situaciji ter v pismenem postopku brez glavne obravnave, kar ju procesno izenačuje. Da so podani pogoji za izdajo teh dveh oblik zamudnih sodb pa je potrebno najprej izpeljati predhodni postopek formalnega preizkusa tožbe, v katerem se ugotovi, ali je tožba formalno popolna in če se ugotovi, da je takšna, jo mora sodišče poslati tožencu v odgovor in s tem vzpostaviti tripartitno razmerje. Šele po vzpostavitvi tega razmerja sodišče presoja sklepčnost tožbe in če se ugotovi v tej fazi postopka nesklepčnost, izda sodišče zavrnilno sodbo. Vprašanje (ne)sklepčnosti tožbe postane torej aktualno šele v drugi fazi postopka, ne pa že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če namreč toženec na tožbo, ki je formalno popolna, pravočasno odgovori, je materialnopravna obravnava tožbe avtomatično odložena do glavne obravnave. Iz podatkov spisa v tej zadevi pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje prvo fazo postopka preskočilo, saj tožbe ni poslalo tožencu v odgovor. Že zato nima podlage pritožbeni predlog, naj pritožbeno sodišče izda zamudno sodbo. Tožencu še ni bila dana možnost, da na tožbo odgovori. Tako se pokaže, da je izpodbijana zavrnilna zamudna sodba izdana brez, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. čl. ZPP. Z izdajo takšne sodbe ne da bi sodišče prve stopnje izpeljalo postopek iz prvega odstavka 318. čl. ZPP, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, zato je pritožbeno sodišče moralo izpodbijano sodbo razveljaviti po 1. odst. 354. čl. ZPP in vrniti sodišču prve stopnje zadevo v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo torej sodišče prve stopnje moralo izpeljati najprej postopek, kot je predpisan v dvaindvajsetem poglavju ZPP. Če toženec, ki mu bo tožba pravilno vročena v odgovor, nanjo ne bo odgovoril, bo šele tedaj moralo presoditi, ali je tožba sklepčna ali ne in temu ustrezno izdati eno od odločb iz (sedaj noveliranega) 318. čl. ZPP-D. Če pa bo toženec odgovoril na tožbo v roku, ki je predpisan, bo moralo nadaljevati z razpisom glavne obravnave in o utemeljenosti odločiti po izvedbi te faze postopka.

Odločba o pritožbenih stroških temelji na členu 165 ZPP.