Jedro

Če želi stranka naknadno izkazati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati trditve (in dokaze), kje je konkretno v tistem času stanovala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Prvi dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor prvega dolžnika z dne 19. 6. 2006 zavrglo.

2. Zoper sklep se je pravočasno po svojih pooblaščencih pritožil prvi dolžnik AA iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo vrne v nov postopek, upniku pa naloži v plačilo stroške postopka. Navaja, da sodišče nepravilno trdi, da je bila vročitev pravilno opravljena. Dolžnik je dne 19. 6. 2006 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Dne 5. 6. 2006 pa je bila sodna pošiljka vročena bratu dolžnika BB. Sklep o izvršbi je treba vročiti naslovniku osebno, ob drugem vročanju je možno vročiti namesto naslovniku tudi odraslemu članu njegovega gospodinjstva. Član gospodinjstva je oseba, ki z drugimi člani gospodinjstva živi skupaj in z njimi zadovoljuje življenjske potrebe. Nima pa statusa člana gospodinjstva oseba, ki ima na določenem naslovu samo prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa na tem naslovu ne prebiva in z osebami, ki živijo na tem naslovu nima takšne intenzivne povezave, da bi njihovo skupnost označili kot življenjsko skupnost. Dolžnik je imel v času vročitve sklepa o izvršbi na naslovu C le prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa na tem naslovu ni živel oziroma se je le poredko vračal na ta naslov. Iz tega razloga dolžnika ni mogoče šteti za člana gospodinjstva oseb, ki živijo na naslovu C. Brat dolžnika, ki je prevzel sodno pošiljko, zato ni član gospodinjstva prvega dolžnika. Že zgolj iz tega izhaja, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen skladno z določili ZPP, zaradi česar je naslovno sodišče v nasprotju z zakonom štelo, da je bil ugovor vložen prepozno. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pavšalno in nepravilno zaključuje, da je prvi dolžnik v času poskusa vročitve sklepa o izvršbi dejansko živel na naslovu C. Vrhovno sodišče je s sklepom VS RS II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002 jasno povedalo, da fizični osebi ni treba poskrbeti za pravilno registracijo svojega prebivališča, zlasti če ni v nobenem postopku. Dolžnik že dalj časa pred vložitvijo predmetnega sklepa o izvršbi ni dejansko prebival na naslovu C.. Sodišče kot tudi pristojni upravni organ nista v predmetni zadevi na podlagi specialnih predpisov (ZPPreb) uvedla postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča dolžnika. Rezultat tega postopka bi lahko pripeljal do novega naslova dolžnika, torej naslova, kjer je ta tedaj dejansko prebival ali pa bi bil prvi dolžnik lahko izbrisan iz CRP. Pri nepravilnostih pri registraciji oziroma odjavi prebivališča gre za upravno pravno področje s sankcijo na upravno pravnem področju. Ni pa razumljivo, da bi moral vzeti v zakup, da to lahko povzroči daljnosežne posledice na civilno-pravnem področju, kot se to dogaja v konkretnem primeru. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba prvega dolžnika AA (v nadaljevanju: dolžnik) ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V predmetni zadevi je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku opravljena na naslovu C, in sicer tako, da ga je sprejel dolžnikov brat dne 5. 6. 2006. Dolžnikov ugovor, ki je bil vložen dne 19. 6. 2006, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 9. 2007 kot prepoznega zavrglo. Ker pa je dolžnik v pritoži zoper navedeni sklep navajal, da mu vročitev sklepa o izvršbi ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP (ker naj brat, ki je prevzel pošiljko, ne bi bil član dolžnikovega gospodinjstva, saj naj bi imel dolžnik na naslovu C le prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa naj na tem naslovu ne bi živel), je višje sodišče sklep o zavrženju ugovora razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bi se opredelilo tudi do omenjenih dolžnikovih navedb. Slednje je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Pri tem je pravilno upoštevalo, da je za pravilnost vročitve po 142. členu v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP (glej ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/2007) bistveno, da stranka na naslovu, kjer se ji sodno pisanje vroča, tudi dejansko stanuje. Vendar pa je nadalje pravilno ugotovilo, da niti iz podatkov spisa, zlasti iz vročilnice, pripete k listovni št. 10 sodnega spisa (ki ima vse lastnosti javne listine in torej dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno oziroma določeno; prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti iz dolžnikovih navedb, ni mogoče zaključiti, da je bilo dejansko prebivališče dolžnika v času vročanja sklepa o izvršbi kje drugje, kot na naslovu C Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnik namreč sploh ni navedel drugega naslova, na katerem konkretno naj bi v spornem času dejansko stanoval, slednjega pa dolžnik ne pove niti v pritožbi.

7. Glede na vse navedeno dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje (ki je glede na okoliščine konkretnega primera utemeljeno štelo, da je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi dolžniku vročen pravilno dne 5. 6. 2006), ne more izpodbiti s pritožbenim očitkom, da v predmetni zadevi niti sodišče niti pristojni upravni organ nista uvedla postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča dolžnika na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb). Če želi namreč stranka naknadno izkazati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati trditve (in dokaze), kje je konkretno v tistem času stanovala.

8. Pritožba dolžnika tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker prvi dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).