Jedro

Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se kot negativna procesna predpostavka upošteva tudi v izvršilnem postopku, in sicer se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu. Tako iz različnih nevsebinskih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ni ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. Drugače pa je v primeru, ko je prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen zaradi popolnega poplačila upnikove terjatve ali v primeru, ko je izvršilni postopek ustavljen, ker je bilo ugotovljeno, da je odločba, ki predstavlja izvršilni naslov neizvršljiva, in to ne glede na to, ali je pravnomočna odločitev pravilna ali ne. Pravnomočna odločitev tako preprečuje ponovno vsebinsko odločanje o istem zahtevku, ki temelji na istih dejstvih, med istima strankama oziroma med njunimi pravnimi nasledniki, pri čemer je treba pri singularnem pravnem nasledstvu pravilno razumeti, kaj je pravno nasledstvo pravnomočno odločene obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za izvršbo z dne 22. 3. 2018, dopolnjen dne 3. 5. 2018. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev postopkovnih določil, pravočasno pritožuje upnik. Poudarja, da je sodišče v postopku In 20/2010 s sklepom z dne 20. 8. 2013 izvršbo res ustavilo, vendar ima ustavitev v izvršilnem postopku drug pomen. Smiselna uporaba določila 319. člena ZPP se namreč lahko nanaša le na sklep o izvršbi In 20/2010 z dne 1. 7. 2000 in se ne more nanašati na sklep o ustavitvi z dne 20. 8. 2013. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Ustavno sodišče je v svojih odločitvah že zavzelo stališče, da institut pravnomočnosti ne nasprotuje upnikovi pravici do učinkovitosti izvršilnega postopka, ki je sicer neločljiv element pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije, temveč je zahteva po spoštovanju pravnomočnosti celo sestavni del te pravice, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča, s čimer se uveljavlja tudi načelo pravne varnosti.1 Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se kot negativna procesna predpostavka torej upošteva tudi v izvršilnem postopku, in sicer se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu. Tako iz različnih nevsebinskih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ni ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. Drugače pa je v primeru, ko je prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen zaradi popolnega poplačila upnikove terjatve ali v primeru, ko je izvršilni postopek ustavljen, ker je bilo ugotovljeno, da je odločba, ki predstavlja izvršilni naslov neizvršljiva, in to ne glede na to, ali je pravnomočna odločitev pravilna ali ne. Pravnomočna odločitev tako preprečuje ponovno vsebinsko odločanje o istem zahtevku, ki temelji na istih dejstvih, med istima strankama oziroma med njunimi pravnimi nasledniki, pri čemer je treba pri singularnem pravnem nasledstvu pravilno razumeti, kaj je pravno nasledstvo pravnomočno odločene obveznosti.

6. V konkretnem primeru je upnik zoper dolžnika A. A. predlagal izvršbo, da lahko sam ali preko tretjih oseb na dolžnikove stroške odstrani kamenje in betonsko ureditev ter druge ovire, ki onemogočajo izvrševanje služnostne pravice vožnje in hoje, ki leži na parc. št. 1 na poti na parc. št. 2, obe k.o. X ter da utrdi in ponovno razširi spodnji del poti oziroma izvrši vsa dejanja, ki bodo vzpostavila prejšnje posestno stanje in omogočila izvrševanje služnostne pravice vožnje in hoje. Predlog za izvršbo je vložil na podlagi izvršilnega naslova, sklepa Okrajnega sodišča v Sevnici P 133/96 z dne 2. 4. 1999, kjer je bilo ugotovljeno, da je toženka B. B. motila tožnico C. C. v posesti služnostne pravice vožnje in hoje po poti preko toženkine parcele št. 3 k.o. X za potrebe dostopa do tožničine hiše na parc. št. 4 k.o. X. Toženki je bilo naloženo, da v roku osem dni odstrani kamenje in betonsko ureditev, ki leži na sredini poti na parc. št. 4 k.o. X in ponovno utrdi in razširi spodnji del poti na njeni parceli ter vzpostavi prejšnje stanje, da bo tožnica po tej poti nemoteno vozila oziroma izvrševala služnostno pravico vožnje in hoje. Pravno nasledstvo novega dolžnika je upnik izkazoval z zemljiškoknjižnim izpiskom za nepremičnino 1 k.o. X. 7. V izvršilnem postopku je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov (načelo formalne legalitete) tako glede obveznosti, ki iz njega izhaja, kot tudi glede aktivne in pasivne legitimacije strank. Izjema od tega načela je glede strank določena v 24. členu ZIZ, ko se lahko izvršba dovoli tudi na predlog upnika, ki ni upnik iz izvršilnega naslova oziroma zoper dolžnika, ki ni dolžnik iz izvršilnega naslova, če upnik prehod terjatve oziroma obveznosti izkaže z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da je treba v predmetni zadevi, ki teče med upnikom D. D. in dolžnikom A. A., zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari upnikov predlog zavreči, ker je glede na vsebino in obseg zahtevka kot tudi zatrjevano dejansko stanje sodišče o isti stvari že pravnomočno odločalo s sklepom In 20/2010 z dne 20. 8. 2013, očitno oprlo na stališče, da je pravno nasledstvo strank v predmetnem postopku pravilno izkazano. Glede na dejstvo, da naložena obveznost izvira iz posestne pravde, kjer je obravnavanje omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, in je izključeno odločanje o pravici do posesti, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da manjkajo obrazloženi razlogi o tem, ali in zakaj je pravno nasledstvo dolžnika, ki sicer ni bil motilec ali naročnik motenja iz izvršilnega naslova, tudi v tem primeru podano oziroma ustrezno izkazano. Zaradi podane bistvene kršitve določb postopka je zato pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno obrazloženo oceni upnikov predlog za izvršbo.

1 Glej sklep Ustavnega sodišča, opr. št. Up-397/05 z dne 13. 6. 2005 in odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. Up-685/05 z dne 6. 11. 2008.