Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da stroški zastopanja po odvetniku niso bili potrebni zato, ker si je nasprotna udeleženka sama izbrala pravno pomoč. Pravica do pravnega zastopanja je ena izmed temeljnih procesnih jamstev. Vsaka stranka v postopku ima pravico, da jo zastopa kvalificiran pooblaščenec, stroški takšnega zastopanja pa predstavljajo potrebne stroške. Pritožbeni argument, da bi morala udeleženka stroške nositi sama zgolj zato, ker je izkoristila svojo pravico do (strokovne) pravne pomoči, je pravno zmoten in zato ne terja podrobnejšega odgovora.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Predlagatelj sam nosi svoje pritožbene stroške.
III.Predlagatelj mora prvi nasprotni udeleženki v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 119,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. V presežku se stroškovna zahteva zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da je predlagatelj v roku 15 dni dolžan prvi nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v znesku 918,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2.Zoper sklep se predlagatelj po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V bistvenem navaja, da je odločitev preuranjena, saj odločitev o stroških postopka po temelju z dne 3. 9. 2025 še ni pravnomočna. Zato ponovno izpostavlja svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 3. 9. 2025. Nadalje zatrjuje kršitev pravice do izjave, ker mu priglašeni stroški niso bili naznanjeni in se do njih ni mogel opredeliti. Meni, da stroški zastopanja po odvetniku niso potrebni, saj si je nasprotna udeleženka odvetnika izbrala sama, prav tako pa prereka potrebnost posameznih vlog, ker naj ne bi prispevale k rešitvi zadeve. Nasprotuje tudi naložitvi plačila stroškov tolmača, ker prva nasprotna udeleženka razume slovensko. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške postopka oziroma da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.
3.Prva nasprotna udeleženka v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo zavrača očitek o preuranjenosti izpodbijanega sklepa in poudarja, da je dolžnost povrnitve stroškov vsebinsko rešena že s sklepom o glavni stvari. Vztraja, da je bil postopek uveden izključno v interesu predlagatelja, saj sama ni vzbujala dvomov v očetovstvo, niti ni trdila, da otrok ni predlagateljev. Pojasnjuje, da so bili stroški tolmača nujni zaradi njenega nepoznavanja slovenskega jezika, saj živi v tujini, prav tako pa je upravičena do povrnitve stroškov pooblaščenca, ki si ga je izbrala v skladu s svojo pravico do pravnega varstva. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in priglaša stroške pritožbenega odgovora.
4.Drugi nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega preizkusa sklep o višini stroškov nepravdnega postopka, ki sledi sklepu sodišča prve stopnje z dne 3. 9. 2025, s katerim je le-to odločilo o pravnem temelju obveznosti povračila stroškov. Citirani sklep je sodišče druge stopnje potrdilo na isti seji v zadevi I Cp 402/2025. Zato obsežne pritožbene navedbe, s katerimi predlagatelj ponavlja razloge iz pritožbe zoper sklep z dne 3. 9. 2025 (to je glede vzrokov za uvedbo postopka, obnašanja nasprotne udeleženke, interesa za postopek in krivde za nastanek stroškov), za ta pritožbeni postopek niso odločilne.
7.Nekonkretiziran je pritožbeni očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ker naj sodišče prve stopnje predlagatelju ne bi omogočilo opredelitve do stroškov. Najprej je pojasniti, da o povrnitvi stroškov sodišče vedno odloči brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1). Nadalje pa iz podatkov v spisu izhaja, da je prva nasprotna udeleženka stroške priglašala sproti v posameznih vlogah. Predlagatelj niti ne zatrjuje, da mu katera vloga ni bila vročena. Zato je ta pritožbeni očitek o obstoju absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 glede na oba pojasnjena razloga neutemeljen.
8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da stroški zastopanja po odvetniku niso bili potrebni zato, ker si je nasprotna udeleženka sama izbrala pravno pomoč. Pravica do pravnega zastopanja je ena izmed temeljnih procesnih jamstev. Vsaka stranka v postopku ima pravico, da jo zastopa kvalificiran pooblaščenec, stroški takšnega zastopanja pa predstavljajo potrebne stroške (drugi odstavek 151. člena in 155. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeni argument, da bi morala udeleženka stroške nositi sama zgolj zato, ker je izkoristila svojo pravico do (strokovne) pravne pomoči, je pravno zmoten in zato ne terja podrobnejšega odgovora.
9.Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpodbijanje potrebnosti prve, druge in tretje pripravljalne vloge, kakor tudi potrebnosti stroškov vlog z dne 7. 7. 2025 in 26. 8. 2025, saj so bile slednje potrebne za varstvo postopkovnih pravic in interesov nasprotne udeleženke. Vsak udeleženec nepravdnega postopka ima tudi pravico, da v postopku aktivno sodeluje, kar vključuje pravico do odgovora na navedbe in dokazne predloge nasprotnega udeleženca, kakor tudi, da se izjasni o pozivih sodišča.
10.Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na stroške sodne tolmačke, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je na identične očitke predlagatelja že odgovorilo v sklepu I Cp 402/2025.
11.Višine odmerjenih stroškov predlagatelj konkretizirano ne izpodbija. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je le-ta skladna z veljavno Odvetniško tarifo, uradno upoštevnih kršitev pa pri tem ni zasledilo.
12.Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi z 42. členom ZNP-1 ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1 v skladu s katerim se odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Enako kot je bilo pojasnjeno že v pritožbenem postopku pod opr. št. I Cp 402/2025 je tudi v tem postopku najbolj ustrezno, da se o pritožbenih stroških odloči glede na pravilo o uspehu v postopku. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Prva nasprotna udeleženka se je obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb, zato ji mora predlagatelj povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje nasprotni udeleženki kot potrebne stroške priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 27/7 OT) v obsegu 160 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 3,2 odv. točki, vse povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora predlagatelj plačati nasprotni udeleženki stroške pritožbenega odgovora v skupnem znesku 119,50 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila. V presežku je sodišče druge stopnje stroškovno zahtevo nasprotne udeleženke zavrnilo, saj ji glede na zgoraj citirano odv. tar., povračilo stroškov v večjem obsegu ne pripada.
Zveza:
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 55
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.