Jedro

Priča ima načeloma pravico le do povrnitve stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.

Prosti preudarek, ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in II. točki izreka delno razveljavi za znesek 101,52 EUR, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu I. in II. točke izreka (tj. za znesek 225,00 EUR) ter v III. točki izreka se sklep sodišča prve stopnje potrdi, pritožba pa v tem delu zavrne.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se priči A.A., stanujočem Š., odmeri povračilo stroškov v znesku 326,52 EUR (I. točka izreka), da je navedeni znesek dolžna priči plačati tožeča stranka ... d.o.o., na račun A.A. s.p., Š., št.: SI 000, v roku 15 dni (II. točka izreka) ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ob upoštevanju določb Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku(1) spremeni oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pravna podlaga za priznanje potnih stroških sta Zakon o pravdnem postopku(2) (v nadaljevanju ZPP)(3) in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku(4) (v nadaljevanju Pravilnik). Slednji v 5. členu določa, da potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom ter da so z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku mišljeni vlak, avtobus, ladja in letalo. Po 6. členu Pravilnika se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom. Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom (prvi odstavek 7. člena Pravilnika).

5. Po 9. členu Pravilnika se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se ugotovi po uradnih podatkih pristojnega organa.

6. Iz izpodbijane stroškovne odločitve izhaja, da je prvostopenjsko sodišče priči priznalo stroške kilometrine (za prihod na narok za glavno obravnavo dne 13. 11. 2015). Ugotovilo je, da razdaljo 282 km na relaciji Š. - N. - Š., ki jo je v svoji zahtevi navedla priča, potrjuje spletna stran www.razdalje.si ter ji ob upoštevanju količnika 0,36 odmerilo potne stroške v znesku 101,52 EUR.

7. Upoštevaje predhodno citirano materialno podlago za priznanje potnih stroškov priči pa po presoji pritožbenega sodišča pritožnik utemeljeno opozarja, da ima priča načeloma pravico le do povrnitve stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Stroški za kilometre se namreč povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo (oziroma - kot je že bilo obrazloženo - če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom; prvi in drugi odstavek 9. člena Pravilnika). Pravilno torej (smiselno) izpostavlja, da je po Pravilniku povrnitev stroškov za prevožene kilometre utemeljena zgolj ob izkazu določenih posebnih okoliščin.

8. Izpodbijani sklep pa razlogov o odločilnih dejstvih, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj navedene podlage za povrnitev stroškov za prevožene kilometre, ne vsebuje. Ker torej ni jasno, na čem prvostopenjsko sodišče temelji svojo odločitev o povrnitvi potnih stroškov (npr. ni jasno, ali so priznani potni stroški stroški za najcenejše prevozno sredstvo, ali so ti stroški priznani, ker na poti Š. - N. - Š. ne vozi javno prevozno sredstvo), izpodbijane odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato za znesek 101,52 EUR izpodbijani sklep v I. in II. točki razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka pa se (neutemeljeno - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) pritožuje tudi zoper odločitev v zvezi z odmero izgubljenega zaslužka. Navaja, da je sodišče prve stopnje priči priznalo previsoko povračilo izgubljenega zaslužka. Priča A.A. je svoji zahtevi sicer res priložila stroškovnik, iz katerega izhaja, da je priporočena urna postavka odgovornega projektanta 60,00 EUR (katero je priča znižala za 25 %), vendar to po oceni pritožnice še ne pomeni, da je urna postavka priče A.A. res tako visoka. Sodišče tožeča stranka zato poziva, da od priče zahteva, da predloži dokazilo o njegovi dejanski urni postavki, in šele na podlagi takšnega dokazila priči A.A. določi višino izgubljenega zaslužka.

10. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika in posameznika v samostojni dejavnosti se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve. Prosti preudarek, o katerem je govora v 14. členu Pravilnika, pa ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.(5)

11. V obravnavanem primeru je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno v celoti sledilo specifikaciji in dokazni pobudi, v sklopu katerih je priča kot skupni izgubljeni čas navedla peturno odsotnost z delovnega mesta (od 6.00 in 11.00 uro dopoldne) in se zvezi z vrednostjo urne postavke 60,00 EUR (zmanjšano za 25 %: 60,00 EUR - 25 % = 45,00 EUR) sklicevala na priporočeno ceno zbornice arhitektov in inženirjev Slovenije za odgovornega projektanta (katero je - kot dokument - svoji zahtevi tudi priložila).

12. Pritožbeno sodišče namreč ne vidi utemeljenega razloga, da bi prvostopenjsko sodišče od priče moralo zahtevati dokaz o „dejanski urni postavki“. Priporočena cena je uradna referenčna cena; je usmeritev pri določanju urnih postavk inženirjev. Kot taka pa za sodišče v celoti sprejemljiva.

13. Pritožnici v zvezi z odmero izgubljenega zaslužka tudi ni mogoče pritrditi v njeni končni navedbi, da mora sodišče prve stopnje v okviru proste presoje paziti, da se različni primeri obravnavajo različno, pri čemer ima tožeča stranka v mislih, da priznani stroški priče v danem primeru dosegajo skoraj nagrade sodnih izvedencev, ki izdelajo pisna strokovna mnenja, zaradi česar priznani strošek priče po njenem mnenju ne more biti tako visok. Ker gre za različna procesna subjekta, primerjava s sodnim izvedencem sploh ni na mestu. Drugi odstavek 4. člena Pravilnika poleg tega določa, da se izvedencem in tolmačem odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje poleg potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče ter nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka. Izvedenec (inženir gradbeništva - statik), ki bi - kot navaja pritožnica - izdelal pisno izvedensko mnenje, bi bil do povrnitve izgubljenega zaslužka v odmerjeni višini tako upravičen poleg nagrade za izvedensko delo. In ravno v tem je razlikovanje, ki ga s pritožbo zasleduje pritožnica.

14. Ker torej pritožba zoper odločitev o povrnitvi izgubljenega zaslužka v višini 225,00 EUR ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep v I. in II. točki izreka v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), in sicer po tem, ko se je prepričalo, da sodišču prve stopnje v zvezi z njo tudi ni mogoče očitati nobene kršitve, na katere je dolžno paziti uradoma (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 15/03 in 32/13. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (3): Ki v 242. členu določa, da ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka.

Op. št. (4): Pričam, izvedencem in tolmačem se povrnejo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka (prvi odstavek 4. člena Pravilnika).

Op. št. (5): Tako I Cpg 161/2005.