13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1605/2001 z dne 11. 9. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu št. I P 180/97 z dne 15. 3. 2001 in s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 180/97 z dne 13. 8. 2001 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je ustavni pritožnik (v pravdnem postopku toženec) z oporoko pokojnega očeta popolno razdedinjen in je zato v celoti izgubil dedno pravico po njem. Pritožnik se naroka za glavno obravnavo dne 15. 3. 2001 ni udeležil, niti ni opravičil svojega izostanka. Ker je sodišče kljub njegovi odsotnosti zadevo na tem naroku zaključilo, je pritožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je njegov predlog zavrnilo, saj s sklicevanjem na zdravniško potrdilo, ki ga je pritožnik predložil v zadevi P 103/97 in je izkazovalo njegovo zdravstveno stanje na dan 14. 2. 2001, ni uspel upravičiti izostanka z naroka dne 15. 3. 2001 v predmetni zadevi.

2.Pritožnik se je pritožil tako zoper sodbo kot tudi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Višje sodišče je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik je zoper odločbo Višjega sodišča vložil revizijo, hkrati pa tudi ustavno pritožbo s predlogom za njeno predčasno obravnavanje (tj. pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev).

Svoj predlog utemeljuje z navedbo, da naj bi bile zatrjevanje kršitve ustavnih pravic očitne, na kar naj bi kazale vse okoliščine in "zdrava pamet". Opozarja na dolgotrajnost postopka, ki traja že od leta 1997. Meni, da mu v tem postopku ni bilo omogočeno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki mu jih zagotavljata Ustava in Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in obširno navaja svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v pravdi ni uspel. Sodiščem očita nezakonito postopanje, ki naj bi posegalo tudi v njegove ustavne pravice, in sicer v pravico do dedovanja (33. člena Ustave), pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave) ter pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Razlogi za razdedinjenje, ki so navedeni v izpodbijanih sodbah, naj bi bili neresnični in žaljivi za pritožnika in njegove družinske člane. Ker sodišče pred razžalitvijo ni zaščitilo pritožnikovih otrok, naj bi bile kršene tudi pravice otrok iz 56. člena Ustave. Pritožnik zatrjuje, da ga je sodišče namerno izločilo iz postopka obravnave in mu tako ni dalo možnosti, da bi se na naroku izjavil o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev v tej zadevi. V zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje meni, da bi ga moralo sodišče pozvati na dopolnitev vloge in predložitev ustreznega zdravniškega potrdila. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih sodnih odločb.

B.

3.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Po presoji pritožnikovih navedb in vsebine izpodbijanih sodnih odločitev z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikov primer ni takšen.

5.Ker očitnost zatrjevanih kršitev človekovih pravic ni izkazana, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo, ali je izpolnjen drugi pogoj iz drugega odstavka 51. člena ZUstS (nastanek nepopravljivih posledic), saj morata biti za predčasno obravnavo kumulativno izpolnjena oba pogoja.

6.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger