Jedro

Sodišče mora ugotoviti ali je dolžnik kršil določilo začasne odredbe, da lahko opravi izvršbo po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. III N 130/2020 z dne 21. 2. 2022 je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da je nasprotna udeleženka kršila točko I./1. in I./2. izreka sklepa, izdanega dne 27. 12. 2021, zaradi česar se po uradni dolžnosti dovoli izvršba za izterjavo denarne kazni v višini 200,00 EUR, določene v tem sklepu. Tako določeno denarno kazen je nasprotna udeleženka dolžna plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa na TRR Okrožnega sodišča v Celju. Nato je sklenilo, da če nasprotna udeleženka tudi v nadalje ne bo prenehala s kršitvijo izdane začasne odredbe z dne 27. 12. 2021, ji sodišče izreče novo, višjo denarno kazen v višini 300,00 EUR. V primeru neizvršitve tega sklepa pa bo sodišče dovolilo izvršbo na posameznih izvršilnih sredstvih. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi tega sklepa navedlo, da je v tej zadevi bila dne 20. 10. 2021 sklenjena sodna poravnava po kateri so se stiki redno izvajali in sicer pod nadzorom Centra za socialno delo. Glede na tako ugotovljeno situacijo pa je sodišče dne 27. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je stike začasno ponovno določilo na novo, in sicer bodo potekali vsak torek in četrtek od 13.00 do 18.00 ure na način, da bo oče A. A. ob 13.00 prevzel v prostorih CSD in jo ob 18.00 uri vrnil na dom matere, mati pa je dolžna poskrbeti, da bo deklica vsak torek in četrtek do 13.00 ure pripeljana v prostore tega CSD, kjer jo bo oče hčerko prevzel. Tako določeni stiki se pričnejo izvajati 11. 1. 2022. Na podlagi dopisa CSD pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dne 11. 1. 2022 do predaje mld. A. A. v njihovih prostorih ni prišlo. Tudi ni prišlo do začetka izvajanja stika, enako je bilo ugotovljeno za dne 13. 1. 2022 in za dne 18. 1. 2022. Iz sporočila z dne 7. 1. 2022 pa izhaja, da je bila nasprotna udeleženka ustno seznanjena z vsebino sklepa, kjer je na centru izjavila, da sklepa še ni prejela. Iz ugovora nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 17. 12. 2021 pa izhaja, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke ta sklep sprejel 24. 1. 2022, nasprotna udeleženka pa ga sploh ni prejela. Sodišče je ugotovilo, da naj bi predlagatelj dne 27. 1. 2022 poslal SMS, da prevzem A. A. na stik do nadaljnjega zaradi osebnih zadev ne bo možen, nasprotni udeleženec pa je tudi navajal, da sodišče še ni pridobilo dopolnilnega mnenja izvedenke. Dne 17. 2. 2022 je CSD ponovno sporočil, da stiki med očetom in deklico še vedno niso stekli, saj mama deklice na predajo ne pripelje, niti svojo odsotnosti ne opraviči, oziroma pojasni. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje ocenilo, da mati hčerki udeležencu tega postopka dejansko brez utemeljenega razloga omejuje pravico do stikov z očetom in ne spoštuje izdane začasne odredbe v tej zadevi z dne 27. 12. 2021, ki je trenutno v veljavi. Tako je ugotovljena večkratna kršitev zadnje izdane začasne odredbe oziroma opustitve sodno določene obveznosti, zaradi česar je sodišče izdalo ta sklep zaradi realizacije izrečene denarne kazni.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi pa navaja, da je v tej zadevi bila glede stikov sklenjena sodna poravnava dne 20. 10. 2021, po kateri so stiki potekali vse do konca leta 2021. Zaplet za nadaljnje neizvajanje stikov pa je povzročilo sodišče z izdajo sklepa z dne 27. 12. 2021. To je povzročilo, da nasprotna udeleženka ni vedela, kdaj in kako bodo potekali stiki v januarju 2022, saj je navedeni sklep pooblaščenec prejel šele 24. 1. 2022, nasprotna udeleženka pa ga sploh še ni prejela. Navaja, da v kolikor sodišče ne bi izdalo začasne odredbe z dne 27. 12. 2021, bi stiki potekali kot so potekali po poravnavi z dne 20. 10. 2021 in bi se sproti prilagajali, v skladu z voljo obeh strank. Oblikovanje te volje in skladnosti ter kontinuiteto stikov pa je prekinila izdaja sklepa z dne 27. 12. 2021. Sodišče se ni opredelilo do tega, da je predlagatelj dne 27. 1. 2022 nasprotni udeleženki poslal SMS, da do nadaljnjega zaradi osebnih zadev, prevzem na stik ni možen in da bo nasprotna udeleženka o spremembi obveščena s strani njega ali CSD. Prav tako je mnenja, da sodišče prve stopnje z začasno odredbo z dne 27. 12. 2021 in s sklepom z dne 21. 2. 2022 ne bi smelo začasno urediti stikov, ker sodišče še vedno ni pridobilo dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije. Na podlagi nepridobljenega, dodatnega izvedeniškega mnenja izvedenca klinične psihologije, sodišče ne more z začasno odredbo in s sklepom z dne 21. 2. 2022 določati stikov na domu očeta, dvakrat na teden in v tako dolgem časovnem obdobju. Z izdajo sklepa z dne 27. 12. 2021 in 21. 2. 2022 je sodišče po mnenju nasprotne udeleženke povzročilo večjo škodo kot, da bi jo preprečilo. Sodišče je brez ustreznega mnenja trdilo, da je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok ni ogrožen in mu nobena škoda ne bo nastala pri takšni njegovi starosti in če bi sodišče v normalnem času izpeljalo ta redni sodni postopek, ne bi prišlo do ogrožanja otroka. Po mnenju nasprotne udeleženke si tudi otrok ne želi tako dolgih stikov, kot jih je določilo sodišče v sklepu z dne 2. 12. 2021, saj je otrok že po uri stika rekel, da ima stikov dovolj. Nasprotna udeleženka tudi nasprotuje sodelovanju asistentke pri stikih. Na koncu pritožbe poudarja, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2022 nikakor ne more izrekati kazni za neizvršene stike v mesecu januarja 2022, saj je sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 12. 2021, pooblaščenec prejel šele 24. 1. 2021, nasprotna udeleženka pa ga sploh še ni prejela. Tako pooblaščenec nasprotne udeleženke, kakor tudi nasprotna udeleženka vse do 24. 1. 2022 s strani sodišča prve stopnje sploh nista bila obveščena, kako bodo potekali stiki januarja 2022 in kdaj. Dokler to nista vedela, tudi ni bila možna realizacija stikov. Prav tako je sodišče v sklepu z dne 21. 12. 2022 prezrlo, da je predlagatelj dne 27. 1. 2022 nasprotni udeleženki poslal SMS, da do nadaljnjega zaradi osebnih zadev prevzem A. A. na stik ni možen in da bo nasprotna udeleženka o spremembi obveščena s strani njega kot predlagatelja ali centra za socialno delo. Tako predlagatelj zaradi osebnih zadev po 27. 1. 2022 ni mogel imeti stikov, sodišče zato izreka kazen za neizvršene stike neutemeljeno. Prav tako tudi sklep z dne 27. 12. 2021 ni postal pravnomočen, saj je zoper njega bil vložen ugovor. Mnenja je, da sklep z dne 21. 1. 2022 ne more temeljiti na nepravnomočnem sklepu z dne 27. 1. 2021. Zato predlaga, da se sklep razveljavi.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje z začasno odredbo z dne 27. 12. 2021 ponovno začasno uredilo stike med mld. otrokom in predlagateljem, ki so bili nazadnje urejeni s sodno poravnavo z dne 20. 10. 2021. S sklepom z dne 27. 12. 2021 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti uredilo stike tako, da bodo le-ti potekali po sklepu, brez nadzorovanja centra za socialno delo in sicer tako, da bodo stiki potekali vsak torek in četrtek brez nadzora CSD, mati pa je dolžna poskrbeti, da bo deklica vsak torek in četrtek do 13.00 ure pripeljana v prostore CSD, kjer jo bo oče prevzel. Tako določeni stiki naj bi se pričeli izvajati dne 11. 1. 2022, v primeru bolezni ali drugih okoliščin, ki bi onemogočale izvedbo stikov, pa sta dolžna starša pravočasno obvestiti CSD in predložiti za to ustrezna dokazila, ter o tem obvestiti drugega starša z SMS obvestilom. V primeru kršitve te začasne odredbe pa bo sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR, katero bo izterjalo po uradni dolžnosti, v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe, bo sodišče izreklo novo denarno kazen v višjem znesku. Sodišče prve stopnje je sedaj izpodbijani sklep izdalo dne 21. 2. 2022 in je v tem sklepu ugotovilo, da je nasprotna udeleženka kršila določbo točke I./1. in točko I./2. izreka sklepa z dne 27. 12. 2021, zaradi česar se po uradni dolžnosti dovoli izvršba za izterjavo denarne kazni 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je dne 1. 2. 2022 nasprotna udeleženka podala ugovor na izdano začasno odredbo z dne 27. 12. 2021, v njej pa je navedla, da je pooblaščenec ta sklep prejel šele 24. 1. 2022, prav tako naj bi predlagatelj dne 27. 1. 2022 poslal SMS, da do nadaljnjega zaradi osebnih zadev prevzem A. A. na stik ni možen, sodišče pa tudi še ni pridobilo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Te ugovorne navedbe sedaj, v pritožbi ponavlja nasprotna udeleženka in navaja, da se sodišče prve stopnje o teh navedbah v sklepu z dne 21. 2. 2022 ni izreklo in se do teh navedb ni opredelilo.

6. Pritožba je v tem delu utemeljena, saj je sodišče prve stopnje pričelo z vsebinsko obrazložitvijo izpodbijanega sklepa v točki 8. obrazložitve, tu pa je navedlo, da mati hčerke udeležencev tega postopka dejansko brez utemeljenega razloga omejuje pravico do stikov z očetom in ne spoštuje izdane začasne odredbe z dne 27. 12. 2021, ki je v veljavi, pri tem pa otroku in očetu kot staršu, nastaja nedomestljiva škoda. Sodišče obrazlaga, da nasprotna udeleženka svojih izostankov s stikov nikoli ni podkrepila z nobenimi dokazili in je zato ugotovljena večkratna kršitev zadnje izdane začasne odredbe oziroma opustitve sodno določene obveznosti, zaradi česar je sodišče izdalo sedaj izpodbijani sklep zaradi izterjave, že izrečene denarne kazni. Iz te obrazložitve pa dejansko ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovorne in tudi sedanje pritožbene navedbe, da nasprotna udeleženka z izdano začasno odredbo z dne 27. 12. 2021 ni bila seznanjena, njen pooblaščenec pa je to začasno odredbo prejel šele 24. 1. 2022, vsebinsko obravnavalo. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 15. 12. 2021 strankama pojasnilo, da bo v zadevi izdana začasna odredba o stikih po uradni dolžnosti, glede na to, da starša nista soglasna glede tega, kako naj bi stiki med mld. A. A. in očetom potekali po prenehanju veljavnosti sodne poravnave z dne 20. 10. 2021. Stranki sta se dogovorili, da bodo stiki po tej poravnavi potekali še v mesecu decembru 2021, medtem, ko z vsebino nove začasne odredbe stranki tega postopka nista bili seznanjeni in jima sodišče ni pojasnilo, kakšna bo vsebina te začasne odredbe. Nato je sodišče prve stopnje dne 27. 12. 2021 izdalo začasno odredbo, s katero je na novo uredilo stike, kot je pojasnjeno zgoraj. Prav tako je sodišče zapisalo, da ugovor zoper ta sklep ne zadrži izvršitve. Nato je ta sklep bil nasprotni udeleženki vročen po pooblaščencu šele dne 24. 1. 2022. Pritožnica utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, zakaj izreka denarno kazen za to obdobje, ko pa nasprotna udeleženka in tudi predlagatelj sploh še nista bila seznanjena z vsebino novo izdane začasne odredbe o izvajanju stikov. Tako krivde za neizvajanje stikov oziroma za pripravo na te stike vsaj za to obdobje, ni mogoče naprtiti samo nasprotni udeleženki.

7. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do SMS sporočila nasprotnega udeleženca z dne 27. 1. 2022, s katerim je obvestil center za socialno delo, da do nadaljnjega ni sposoben prevzeti mld. otroka na stik. V tem SMS ni pojasnjeno do kdaj bodo te okoliščine potekale, zato bi se sodišče prve stopnje z zaslišanjem strank oziroma z dopisom moralo prepričati o tem, kako dolgo bodo na strani predlagatelja razlogi za to, da se stiki po začasni odredbi z dne 27. 12. 2021 ne bodo mogli izvajati. Zato so preuranjeni zaključki sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka svojih izostankov iz stikov ni nikoli podkrepila z nobenimi dokazili in sodišče prve stopnje je samo na podlagi tega zapisa ugotovilo, da gre za večkratne kršitve zadnje izdane začasne odredbe oziroma opustitve sodno določene obveznosti s strani matere, zaradi česar je sodišče izdalo ta, sedaj izpodbijani sklep zaradi izterjave, že izrečene denarne kazni. Sodišče prve stopnje se tako ni opredelilo do tega, ali so bili že izpolnjeni pogoji za izvajanje stikov po odločitvi sodišča prve stopnje z dne 27. 12. 2021 po 31. 12. 2021, in tako ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja kdo izmed udeležencev tega nepravdnega postopka je pravzaprav povzročil situacijo, da do izvajanja stikov po začasni odredbi z dne 27. 12. 2021 ni prišlo.

8. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje z zaslišanjem strank in pa predstavnika CSD moralo ugotoviti, zakaj dejansko do neizvajanja stikov in sicer v razširjeni obliki in brez nadzorovanja CSD ni prišlo in kdo izmed staršev je pravzaprav odgovoren za takšno nastalo situacijo in šele nato bo sodišče prve stopnje lahko izdalo sklep o ugotovitvi kršitve začasne odredbe in o tem, ali in kdo mora prenehati s kršitvijo izdane začasne odredbe z dne 27. 12. 2021. Neutemeljene so sicer pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da sklep z dne 27. 12. 2021 še ni izvršljiv, kajti sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 27. 12. 2021 podalo pravni pouk, da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. To pa vseeno ne odvezuje sodišča prve stopnje, da ne bi pravilno ugotovilo dejanskega stanja o tem, kdo izmed udeležencev tega nepravdnega postopka je pravzaprav povzročil situacijo, da do izvajanja stikov po začasni odredbi sodišča z dne 27. 12. 2021 ni prišlo in ali so zaradi vročitve sklepa šele dne 24. 1. 2022 obstajale vsaj do takrat objektivne okoliščine, da ni prišlo do izvajanja tako spremenjenih stikov.

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih nasprotna udeleženka za pritožbo ni priglasila.