Jedro

Določba Splošnih pogojev „če naročnik ne plača svojih obveznosti v skladu z naročniško pogodbo in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz naslova naročniške pogodbe oz. prekrši objavljene pogoje...“, ki S. opravičuje do odstopa od naročniške pogodbe, je zelo posplošena. Katere kršitve se štejejo za tako pomembne, da imajo za posledico odstop od pogodbe, ni določeno. Razlaga, da tožečo stranko to določilo opravičuje do nenapovedanega odstopa od pogodbe tudi v primerih, kot je obravnavani (ko gre za zamudo pri izpolnitvi zadnjih dveh računov v 24-mesečnem obdobju in to le dva dni pred iztekom obdobja, ki je tožencu nudilo določeno ugodnost pri nakupu telefonskega aparata), predstavlja prestrogo razlago splošnih pogojev in je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi, ki ga je izdalo dne 7.1.2005, v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 5.700,00 SIT pravdnih stroškov. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ocenilo, da zahtevek tožeče stranke, naj ji toženec plača 62.500,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 11.3.2004 dalje, kot mu je to nalagal dajatveni del sklepa o izvršbi, ni utemeljen. Ugotovilo je, da je med strankama trajalo naročniško razmerje dve leti, da je zato toženec izpolnil obveznost iz 2. točke pogodbe o prodaji telefonskega aparata in zato ni dolžan tožeči stranki povrniti ugodnosti, ki mu jo je nudila naročniška pogodba.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencih. Navaja, da sta bili naročniška pogodba in pogodba o prodaji telefonskega aparata sklenjeni 6.3.2002 in bi morali skladno z določili pogodbe neprekinjeno trajati do 6.3.2004. V obravnavanem primeru pa temu ni bilo tako. Tožena stranka je račun za mesec januar 2004 in račun za mesec februar 2004 poravnala šele 8.3.2004, torej z zamudo. Še bolj pa je pomembno, da je pred tem tožeča stranka že 3.3.2004 izstavila račun za plačilo polne cene telefonskega aparata in prekinila pogodbeno razmerje med strankama. Po določilih pogodbe o prodaji telefonskega aparata se je namreč štelo, da je tožena stranka zaradi neporavnane obveznosti odstopila od pogodbe. Pogoj iz pogodbe, to je trajanje celih 24 mesecev naročniškega razmerja, ni bil izpolnjen, zato je tožeča stranka upravičena zahtevati od tožene polno ceno telefonskega aparata v višini 62.500,00 SIT in ne zgolj zamudne obresti zaradi zamude pri plačilu računov za meseca januar in februar 2004. Zaključuje,da je pogodbeno razmerje zaradi razlogov na strani tožene stranke predčasno prenehalo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožbeni zahtevek ne presega vrednosti 200.000,00 SIT (834,59 EUR), zaradi česar veljajo v tem postopku pravila iz 442. do 458. čl. ZPP za tako imenovane spore majhne vrednosti. Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v obravnavanem sporu pa so naslednje: pravdni stranki sta sklenili 6.3.2002 pogodbo o prodaji telefonskega aparata, s katero se je tožeča stranka zavezala tožniku prodati telefon za 1,00 SIT pod pogojem, da toženec z njo sklene naročniško pogodbo in od te pogodbe ne odstopi najmanj 24 mesecev. V pogodbi je bilo še določeno, da lahko S. šteje, da je kupec odstopil od pogodbe, če ta ne spoštuje določil naročniške pogodbe in S. splošnih pogojev za uporabo storitev omrežja mobilne telefonije. V takem primeru je smel S. ravnati po 16. alinei 3. tč. Splošnih pogojev, ki mu je omogočala odstop od naročniške pogodbe in prenehanje opravljanja storitev za naročnika oz. njegov izklop iz omrežja. Na podlagi istega dne sklenjene naročniške pogodbe je toženec 22 mesecev zapored pravočasno plačeval s strani tožeče stranke izstavljene račune za opravljene telekomunikacijske storitve, razen obveznosti iz zadnjih dveh računov, saj je račun za januar 2004, ki je zapadel v plačilo 23.1.2004 in račun za mesec februar 2004, ki je zapadel v plačilo 25.2.2004, poravnal šele 8.3.2004. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je toženec zaradi neplačila zadnjih dveh računov sicer res ravnal v nasprotju s splošnimi pogoji, vendar pa je naročniško razmerje po ugotovitvah sodišča prve stopnje kljub temu trajalo 24 mesecev: od marca 2002 do marca 2004, le da je toženec storitev za 23. in 24. obračunsko obdobje naročniškega razmerja poravnal z zamudo. Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka tožencu zagotavljala telekomunikacijske storitve vse do izteka 24-mesečnega obdobja naročniškega razmerja, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da razlogov, da bi toženec moral plačati tožeči stranki pogodbeno kazen v obliki polne cene telefonskega aparata, ni.

Tožeča stranka sicer v pritožbi opozarja, da je tožencu že 3.3.2004 izstavila račun za plačilo polne cene telefonskega aparata (kar naj bi bilo dva dni pred potekom 24-mesečnega obdobja), vendar je logično, da dolžnik istega dne računa še ni mogel dobiti, tožeča stranka pa tudi ni pojasnila, kdaj je toženca izključila iz GSM omrežja in zanj prenehala opravljati storitve. Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je določba Splošnih pogojev „če naročnik ne plača svojih obveznosti v skladu z naročniško pogodbo in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz naslova naročniške pogodbe oz. prekrši objavljene pogoje...“, ki S. opravičuje do odstopa od naročniške pogodbe, zelo posplošena. Katere kršitve se štejejo za tako pomembne, da imajo za posledico odstop od pogodbe, ni določeno. Razlaga, da tožečo stranko to določilo opravičuje do nenapovedanega odstopa od pogodbe tudi v primerih, kot je obravnavani (ko gre za zamudo pri izpolnitvi zadnjih dveh računov v 24-mesečnem obdobju, pri čemer znesek prvega znaša 3.980,00 SIT in je zapadel v plačilo 23.1.2004, drugi pa le 1.560,00 SIT in je zapadel v plačilo 25.2.2004), in to le le dva dni pred iztekom obdobja, ki je tožencu nudilo določeno ugodnost pri nakupu telefonskega aparata, predstavlja prestrogo razlago splošnih pogojev in je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Ob tem velja opozoriti še na 110. čl. ZOR, po katerem od pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).