Jedro

Čeprav gre za naknadno objektivno kumulacijo izvršilnih sredstev, je za odločanje o novem izvršilnem sredstvu pristojno tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo oz. izdalo sklep o izvršbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje odločanje. Dolžnik je dolžan plačati upnici v 8 dneh 35.700,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za spremembo izvršilnega sredstva z utemeljitvijo, da je za odločanje o predlogu za izvršbo na nepremičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega nepremičnina leži. V konkretnem primeru pa je upnica predlagala spremembo izvršilnega sredstva na nepremičnine, ki ne ležijo na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini. Zoper sklep se pritožuje upnica po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je po prejemu dolžnikovega ugovora ugotovil, da po vsej verjetnosti s predlaganimi sredstvi izvršba ne bo v celoti poplačana, zato je predlagal novo izvršilno sredstvo in sicer prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki sicer res ne ležijo na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini, vendar je tudi za odločitev o tem v skladu s 35. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju krajevno pristojno isto sodišče. Navaja še, da pa če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu, bi se moralo izreči za krajevno nepristojno in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, ne pa upničin predlog zavrniti. Pritožba je utemeljena. 35. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da kadar upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločanje o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvonavedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je upnica najprej predlagala izvršbo na dolžnikove premičnine in na njegova denarna sredstva na računu pri banki, sklep o izvršbi pa je kot izhaja iz spisovnih podatkov, že pravnomočen. Upnica je v skladu s 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega predloga, da upnik predloga dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih predlagala, naj glede na to, da po vsej verjetnosti s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo poplačana, sodišče dovoli izvršbo še s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Čeprav gre za naknadno objektivno kumulacijo izvršilnih sredstev pa je po oceni pritožbenega sodišča za odločanje o dovolitvi novega izvršilnega sredstva pristojno tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo, torej, ki je izdalo sklep o izvršbi v zvezi s katerim postopek še teče. Tudi v tem primeru je zato potrebno po oceni pritožbenega sodišča za presojo krajevne pristojnosti sodišča uporabiti 35. čl. ZIZ, ki določa, da v primeru, ko upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvonavedenem sredstvu. Za tako razlago navedenega določila govori tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 18. in 19.6.1996, po katerem ima v primeru, ko sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo, dolžnik možnost ugovarjati le takšne ugovorne razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo. 166. čl. ZIZ, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče pri obrazložitvi svojega sklepa pa se enako kot druga določila ZIZ o krajevni pristojnosti pri posameznih izvršilnih sredstvih uporablja, kadar ne gre za situacijo iz 35. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Ker je upnica s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo stroške pritožbenega postopka in sicer za sestavo pritožbe po 4. tč. 21. tarifne številke 300 odvetniških točk ter 19 %-ni DDV, skupaj 35.700,00 SIT.