Jedro

Sodišče odloži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na predlog storilca prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (202.d člen ZP-1) in na njem je, da naložene obveznosti izpolni.

Izrek

Pritožba storilca N.Đ. se kot neutemeljena zavrne.

Storilec mora plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Piranu EPVD 5 z dne 18.1.2012. Sklenilo je še, da mora storilec plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sklepa s plačilnim nalogom.

Zoper takšen sklep je storilec vložil pritožbo, ki jo imenuje prošnja za podaljšanje termina za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prosi za podaljšanje roka v katerem se bo lahko prijavil na delavnico v K. in jo tudi opravil. Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je po pregledu in po presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi določbe 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo in utemeljeno storilcu N.Đ. preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj se programa, ki ga je določilo sodišče ni udeležil in torej ni izpolnil obveznosti iz sklepa o odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče odloži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na predlog storilca prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (202.d člen ZP-1) in na njem je, da naložene obveznosti izpolnil. Glede na to, da je bil storilec poučen o posledicah, če v roku ne bo izpolnil določenih obveznosti, bo moral te tudi sprejeti. Storilec je imel eno leto časa, da se udeleži programa po Zakonu o voznikih, in sicer psihosocialne delavnice v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, o čemer je bil sklep storilcu vročen dne 19.1.2012, pa vse do 27.2.2013, glede na odgovor izvajalca programa Z., tega ni storil. Za takšno ravnanje ne navaja nobenega tehtnega razloga, ki bi mu onemogočal udeležbo na psihosocialni delavnici, zato je višje sodišče ob uporabi določbe 168. člena ZP-1 njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo z nalogom za plačilo sodne takse sodišče pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).