Jedro

Če se dolžnik v obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi sklicuje, da terjatev, ki je sicer izkazana s sporazumom o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini, dejansko ni nastala, ker mu upnik nikoli ni nakazal sredstev po kreditni pogodbi, in za te navedbe predlaga dokaze, je treba v ugovornem postopku preveriti to dejstvo. Zato je treba sklep o zavrnitvi ugovora razveljaviti in vrniti zadevo sodišču 1. stopnje v nov postopek. Tak ugovor je treba pred odločitvijo o njem vročiti upniku v odgovor.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroški pritožbenega postopka znašajo 76.872,00 SIT in so nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor obeh dolžnikov zoper sklep o izvršbi kot neutemeljen. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je podlaga za izvršbo sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, ki je izvršilni naslov, in dolžnika nista predložila pravnomočne sodbe, s katero bi bil sporazum razveljavljen ali spremenjen. Zoper ta sklep sta se dolžnika pravočasno pritožila. Navedla sta, da je stališče sodišča prve stopnje napačno. Sklep o izvršbi sta izpodbijala, ker znesek po kreditni pogodbi št. ... z dne 30. 11. 1993 nikoli ni bil izplačan niti nakazan na račun dolžnika. Sredstva po kreditni pogodbi so bila sicer odobrena, vendar kreditna pogodba ni bila realizirana. Sporna je torej realizacija terjatve in s tem tudi njena višina. Podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ni sodna poravnava, ima pa moč sodne poravnave. Tak sporazum je neposredno izvršljiv, zato ga ni mogoče izpodbijati s tožbo. Vprašanje realizacije kreditne pogodbe bi bilo potrebno reševati v izvršilnem postopku po ugovoru dolžnika, v primeru spornih dejstev pa v postopku zaradi ugotovitve nedopustnosti terjatve. Predlagala sta razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na pritožbenih stroških sta priglasila za sestavo pritožbe 625 točk, obvestilo dolžnikoma 50 točk, 2 % materialne izdatke, takse po odmeri, 10 % za zastopanje dveh strank + 20 % DDV. Pritožba je utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje res ni pravilna, je pa tudi preuranjena. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje vročilo drugopis ugovora upniku, kakor to določa 57. čl. ZIZ. Zato vsaj za zaenkrat ni znano upnikovo stališče do ugovornih navedb. Razen tega je sodišče prve stopnje prezrlo, da dolžnika nista ugovarjala izvršilnemu naslovu, ki je podlaga za izdani sklep o izvršbi, pač pa samemu nastanku terjatve, ki izhaja iz njega. Niti iz sporazuma z dne 22. 12. 1993, opr. št. R ..., niti iz kreditne pogodbe z dne 30. 11. 1993, št. ..., ki jo je upnik predložil predlogu za izvršbo, ni razvidno, ali in kdaj je dolžnik J. M. ml. izkoristil odobreni kredit v znesku 2,647.873,00 SIT za obnovo vinograda in opore. V 4. čl. te pogodbe je celo predviden nadzor nad koriščenjem kreditnih sredstev, vendar upnik o izvajanju tega nadzora ni predložil nobenega dokaza. Razumljivo je, da dolžnika o nekoriščenju kredita nista mogla predložiti nobenega dokaza, ker sta zatrjevala, da kreditnih sredstev nikoli nista koristila, sta pa dokazovanje v tej smeri predlagala že v ugovoru, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Več kot očitno pa je, da gre za sporno dejstvo, od katerega je odvisen nadaljnji potek tega izvršilnega postopka. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upniku vročiti drugopis ugovora in od njega zahtevati predložitev dokazov o koriščenju kredita. Verjetno bo koristno tudi zaslišanje strank. Šele po tako dopolnjenem postopku bo mogoče pravilno odločiti o ugovoru. Zaradi uspeha s pritožbo pripadajo dolžnikoma stroški pritožbenega postopka. Nagrada za sestavo pritožbe po tar. št. 27/6 v zv. s 5. alinejo tar. št. 18 znaša 500 točk in z upoštevanjem vrednosti točke 110,00 SIT 55.000,00 SIT (in ne priglašenih 625 točk), za obvestilo dolžnikoma 20 točk (in ne priglašenih 50 točk, ker ne gre za obrazloženi dopis) po tar. št. 39/4 ali v znesku 2.200,00 SIT, 2 % materialni izdatki v vrednosti 1.144,00 SIT, 10 % zvišanje za zastopanje dveh strank po 9. čl. odvetniške tarife v znesku 5.720,00 SIT + 20 % DDV v znesku 12.808,00 SIT, skupaj torej 76.872,00 SIT. Sodišče druge stopnje ni priznalo postavke za sodno takso, ker ta ni bila konkretizirana z zneskom. V nadaljevanju izvršilnega postopka bo treba upoštevati te stroške, ki so dolžnikoma nastali z vložitvijo pritožbe.