Jedro

Posamezni del stavbe v pravnem smislu ne more obstajati, ne da bi bil določen njemu pripadajoči solastniški delež na splošnih skupnih delih. Sklep nepravdnega sodišča, s katerim predlagateljica utemeljuje predlog za vpis, te sestavine nima.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Domžalah zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo odločitev sodniške pomočnice, ki predlaganega vpisa ni dovolila.

2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica. Meni, da je pri naknadnih spremembah etažne lastnine potrebna smiselna uporaba splošnih pravil. Z "nakupom" prejšnjih posebnih skupnih delov, ki so že več let funkcionalni del njenega stanovanja, se deleži na splošnem skupnem delu bistveno ne spremenijo. Smiselno je, da se sprememba etažne lastnine izvede v več korakih. V predhodni fazi bi imeli ti novo nastali posamezni deli lahko delež na splošnih skupnih delih v višini 0/0. Kasneje, po pripojitvi k stanovanju predlagateljice, pa bi ta povečan posamezni del imel na novo določen delež na splošnih skupnih delih. To povečanje bi se v nadaljevanju uskladilo z vsemi etažnimi lastniki, v posebnem, ločenem postopku. Zahteva, da bi vsi solastniki istočasno dali soglasje za določitev novih deležev, je prestroga in pomeni prehud poseg v pravico do zasebne lastnine. Tehnična ovira ne more biti razlog za zavrnitev vpisa. Poudarja, da je že uspela doseči vpis predznambe lastninske pravice na podlagi nepravnomočne sodne odločbe, ki je sedaj (po nastopu pravnomočnosti) podlaga za glavni vpis (opravičitev te predznambe). Ponovno presojanje vsebine te listine ni utemeljeno. Predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljica je na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 285/2018 z dne 19. 4. 2022, predlagala vknjižbo lastninske pravice (v vrstnem redu predznambe) pri treh novo nastalih posameznih delih stavbe (prej posebnih skupnih delih stavbe) in (zaradi te spremembe) vpis novih solastniških deležev pri preostalih posebnih skupnih delih stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da posamezni del stavbe v pravnem smislu ne more obstajati, ne da bi bil določen njemu pripadajoči solastniški delež na splošnih skupnih delih. Sklep nepravdnega sodišča, s katerim predlagateljica utemeljuje predlog za vpis, te sestavine nima. Predlagana vknjižba zato ni mogoča. Posameznih delov stavbe oziroma lastninske pravice, kot njenega osnovnega pravnega položaja, ni mogoče vpisati, če se hkrati ne vpiše delež solastnine na splošnih skupnih delih. To izhaja iz 2. točke 15.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Drugačno pritožbeno naziranje oziroma zavzemanje za nekakšno gradualno izvedbo tega vpisa, ni utemeljeno. Prav tako je neuspešno pritožbeno sklicevanje na vpisano predznambo lastninske pravice. Tudi v tem delu je sodišča prve stopnje predlagateljici obrazložilo pravno naravo (značilnost) vpisane predznambe in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za vknjižbo pravice v vrstnem redu te predznambe. Ti razlogi so pravilni in jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Pritožbene navedbe niti v tem delu niso utemeljene.

5. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).