Jedro

Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni bila pravdna stranka v tej pravdni zadevi, ne vpliva na tek pritožbenega roka za same stranke.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vsem štirim tožencem naložilo, da morajo nerazdelno plačati tožniku 17,713.900,00 ITL s 4% obrestmi od 22.6.1994 do plačila, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo E. d.o.o. je zavrglo kot nedovoljeno. O pritožbah vseh štirih tožencev je sodišče druge stopnje odločilo tako, da je s sodbo pritožbi tretjetoženca z dne 17.9.1997 in četrtotoženke z dne 18.7.1997 zavrnilo kot neutemeljeni in glede teh dveh tožencev potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s sklepom pa je pritožbo z dne 17.9.1997 prvotoženca, drugotoženke in četrtotoženke zavrglo kot prepozno.

Proti odločbi sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil le prvotoženec, ki predlaga preklic izpodbijane odločbe, saj se ne strinja s pristransko odločitvijo v tožnikovo korist. Odločitev o zavrženju pritožbe firme E. d.o.o. ni pravilna in posledično tudi ne odločitev o zavrženju pritožbe z dne 17.9.1997, ki jo je vložil v svojem imenu. Ta pritožba je bila pravočasna. V nadaljevanju revident ponavlja vsebinske ugovore iz svoje pritožbe proti sodbi sodišča prve stopnje, opozarja na težko finančno situacijo vseh štirih tožencev in glede na pravočasnost pritožbe zahteva revizijo postopka.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, je vložil le prvotoženec. Izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o zavrženju njegove prepozne pritožbe z dne 17.9.1997. Prvotoženčeva revizija je glede te odločitve na podlagi tretjega odstavka 400. člena ZPP dovoljena, ni pa utemeljena. Revizijsko stališče o pravočasnosti te pritožbe, ker je bila pred tem vložena tudi pritožba firme E. d.o.o., ni pravilno. Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni bila pravdna stranka v tej pravdni zadevi, ne vpliva na tek pritožbenega roka za same stranke. Pritožbo prvotoženčeve firme je sodišče prve stopnje zavrglo kot nedovoljeno in je ta sklep postal pravnomočen brez pritožbe. Rok za vložitev pritožbe proti sodbi sodišča prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP pričel teči naslednji dan po vročitvah sodbe vsakemu od štirih tožencev. Prvotoženec je sodbo prejel 30.5.1997, pritožbo pa je v svojem imenu (in v imenu ostalih treh tožencev) vložil šele 17.9.1997, torej znatno po preteku 15 dnevnega roka iz prvega odstavka 348. člena ZPP. Zato je bila izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje o zavrženju prvotoženčeve prepozne pritožbe pravilna. Revizijsko sodišče še dodaja, da revizijskih trditev o slabem finančnem položaju vseh štirih tožencev in vsebini pogodbenega razmerja ni obravnavalo. Revizijo kot izredno pravno sredstvo je namreč vložil prvotoženec, saj je tako označil v sami reviziji, v nasprotju z oznako v pritožbi, ki jo je vložil v imenu vseh tožencev. Tistih, tudi sicer nejasnih revizijskih trditev, ki bi se eventuelno lahko nanašale na odločitev sodišča druge stopnje glede pravočasnosti in utemeljenosti pritožb ostalih treh tožencev, zato revizijsko sodišče ni upoštevalo.

Iz navedenih razlogov in ker v postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do uradno upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče prvotoženčevo revizijo na podlagi 393. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.