Jedro

Pri obravnavanem objektu gre za dvoetažen objekt. Pod (pretežno) lesenim delom objekta v pritlični etaži (katerega obstoj in dimenzije niso sporni) je namreč betonska konstrukcija, v kateri se nahaja dodaten prostor, z lastnim vhodom, v katerega je mogoče vstopiti (četudi je pri stanju v prostoru treba imeti sklonjeno glavo) in ki ga tožnik uporablja kot shrambo za pridelke, izdelke in orodje, v njem pa občasno tudi počiva (sedi). Po definicijah iz točk 1.1 ter 1.1.3 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gre pri navedenem prostoru tako za klet, saj gre za del stavbe, katere prostor se nahaja od pritličja navzdol, v katerega je mogoče vstopiti in ki je (ob upoštevanju navedb tožnika glede njegove rabe) namenjen pretežno opravljanju (kmetijske) dejavnosti. Ker ima obravnavani objekt po povedanem tako pritlično kot kletno etažo, ga je tudi po presoji sodišča treba šteti za dvoetažnega.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožnik (kot inšpekcijski zavezanec) takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo objekta, ki se nahaja na severozahodnem delu zemljišča s parc. št. 79/4, k. o. ..., in predstavlja: manjši dvoetažen objekt (etažnost: klet in pritličje), pri katerem je kletni del betonski, tlorisnih dimenzij približno 4,30m x 7,50m, pritlični del pa je pretežno lesen, tlorisne dimenzije približno 4,30m x 5,10m, skupaj z nadstrešnico, saj je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja in je tako nelegalen objekt (1. točka izreka). Prvostopenjski organ je odločil še, da mora tožnik nelegalno gradnjo odstraniti v roku 360 dni od vročitve odločbe in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), opozoril je, da bo v primeru neizvršitve naloženega dejanja pričet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka), izrekel je prepovedi po 158. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka) ter navedel, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršbe (6. točka izreka).

2.Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 152. člena ZGO-1 v zvezi s prvim odstavkom 106. člena Gradbenega zakona (GZ). Iz njene obrazložitve izhaja, da je bilo ob inšpekcijskem ogledu na kraju samem ugotovljeno, da je pritlični del objekta zgrajen pretežno iz lesa, vendar pa je ta postavljen na betonsko ploščo, ki služi kot strop kletnega dela objekta. Obstoj kletne etaže je bil s strani prvostopenjskega organa nedvoumno dokazan in posnet na inšpekcijskem pregledu dne 23. 4. 2015. Dvoetažni objekt ne izpolnjuje pogojev za enostaven objekt, katerega postavitev je dovoljena brez gradbenega dovoljenja; tak objekt tudi nikoli od začetka gradnje ni izpolnjeval pogojev za enostaven objekt.

3.Toženka je kot drugostopenjski organ zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi svoje odločbe pojasnjuje, da so bile vse listine, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi - posnetek obstoječega stanja v postopku legalizacije objekta št. ... z dne 29. 4. 2019 (v nadaljevanju posnetek obstoječega stanja), elaborat o vpisu stavbe št. ... v kataster stavb z dne 9. 10. 2008 (v nadaljevanju elaborat), sklep Geodetske uprave RS o evidentiranju zemljišča pod stavbo in o vpisu stavbe št. ... v kataster stavb (v nadaljevanju sklep GURS) ter sklep Upravne enote Ljubljana z dne 9. 8. 2021 o zavrženju zahteve za legalizacijo objekta daljšega obstoja na parc. št. 79/4, k. o. ... (v nadaljevanju sklep UE Ljubljana) izdelane na zahtevo (in v okviru zahteve) tožnika in potrjujejo zgolj vložitev zahteve za legalizacijo objekta ter evidentiranje tega v katastru na podlagi izdelanega elaborata. Te listine pa ne potrjujejo, da je objekt legalen. Tožnik je sam tekom postopka navajal, da je objekt dvoetažen (pojasnilo tožnika z dne 19. 5. 2015), enako je povedal na zaslišanju 7. 9. 2015. Nenazadnje je etažnost razvidna tudi iz fotografij obstoječega stanja, ki so sestavni del zapisnikov z dne 23. 4. 2015 in 11. 9. 2020.

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Povzema potek postopka in uveljavlja, da je prvostopenjski organ zmotno uporabil materialno pravo ter nepopolno ugotovil dejansko stanje. Kot bistveno v zadevi izpostavlja vprašanje, ali njegov objekt predstavlja enostaven objekt v smislu veljavnih predpisov. Če ima objekt res klet, potem gre za manj zahteven objekt, če je nima, gre za enostaven objekt. V zapisnikih z dne 23. 4. 2015 in 19. 2. 2020 je sicer res navedeno, da ima objekt betonsko klet, iz fotografij pa se vidijo nekakšna vratca, ki naj bi bila vhod v klet, vendar to ne pomeni, da je na objektu dejansko klet oz. druga etaža, kot si jo predstavlja prvostopenjski organ.

5.Objekt je že od zgraditve dalje namenjen za shranjevanje kmetijskega orodja in ni namenjen bivanju. Iz posnetka obstoječega stanja je razvidno, da ima objekt samo eno etažo - pritličje, enako je razvidno iz elaborata. Prav tako iz sklepa GURS izhaja, da gre enoetažni pritlični objekt s površino 9,0m2. Spodnji del objekta je res zabetoniran, vendar gre zgolj za betonski temelj (ne pa za klet, čeprav so vidna nekakšna provizorična vratca, ki pa ne predstavljajo vhoda v klet), za montažni objekt, kupljen v trgovini .... Betonska konstrukcija preprečuje, da bi se montažni objekt zrušil, saj ta leži na zelo strmem področju hriba. Da je predmetni objekt enostaven objekt, izhaja npr. tudi iz odločbe Mestne občine Ljubljana (MOL) z dne 13. 5. 2019 o tem, da se za objekt ne odmeri komunalnega prispevka (v nadaljevanju odločba MOL). Tako strokovnjak geodet kot MOL sta tako že ugotovila, da gre pri objektu za enostaven objekt v smislu ZGO-1.

6.UE Ljubljana je pristojen organ za odločanje o legalizaciji objektov po gradbeni zakonodaji in za presojo tega, kdaj se nek objekt šteje za enostaven ali manj zahteven oziroma legalen ali nelegalen. Ta organ je s sklepom zavrgel tožnikovo zahtevo za legalizacijo objekta daljšega obstoja, saj je ugotovil, da gre za pomožen enoetažen, nestanovanjski pomožen kmetijski objekt v izmeri 9m2, po Tehničnih smernicah pa tako za drugo nestanovanjsko kmetijsko stavbo, ki se glede ne velikost uvršča med enostavne objekte in ki ne potrebuje gradbenega dovoljenja.

7.Navedbe upravnih organov, da so bile navedene listine izdelane za potrebe in na željo tožnika so absurdne. Neresnične so tudi navedbe toženke, da naj bi tožnik v inšpekcijskem postopku sam navedel, da je objekt na parc. št. 79/4, k. o. ..., dvoetažen. Navedba na zapisniku z dne 7. 9. 2015 se je namreč nanašala na kletni del brunarice na parc. št. 79/5 iste k. o.

8.V konkretni situaciji gre tudi za primer, ko je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo oprl na predhodno vprašanje, pristojni organ pa je to vprašanje pozneje v bistvenih točkah drugače rešil. Sam je tako rešil vprašanje, ali gre pri tožnikovem objektu za enostaven ali manj zahteven objekt, čeprav je to v pristojnosti UE Ljubljana. Glede na to, da je slednja z dokončnim in pravnomočnim sklepom navedeno vprašanje rešila bistveno drugače, sta upravna organa na to vezana. Prvostopenjski organ je pri izdaji izpodbijane odločbe tako napačno uporabil materialno pravo.

9.Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo samo odloči o stvari tako, da inšpekcijski postopek zoper tožnika ustavi, Podredno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V obeh primerih zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške postopka.

10.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

11.Sodišče je v zadevi dne 7. 11. 2023 izvedlo glavno obravnavo, ki se jo je udeležil tožnik (osebno in po pooblaščenki). Toženka je sodišču pisno sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje.

12.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listini, ki sta priloga tožbe na list. št. A2 in A3, v vse listine v upravnem spisu zadeve (v tem se nahajajo tudi vse listine, ki jih kot dokaz navaja tožnik v tožbi), zaslišalo je tudi tožnika.

K I. točki izreka:

13.Tožba ni utemeljena.

14.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ tožniku izrekel inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta, ki se nahaja na severozahodnem delu zemljišča s parc. št. 79/4, k. o. ..., ter vzpostavitve prejšnjega stanja.

15.Konkretno je v zadevi sporno, ali gre pri predmetnem objektu za dvoetažni objekt, kot sta to ugotovila upravna organa, ali pa za enoetažni objekt, kot to zatrjuje tožnik. V kolikor je objekt dvoetažen, je bila za gradnjo takšnega objekta (kar je med strankama nesporno) tako v času njegove izgradnje kot kasneje namreč potrebna pridobitev ustreznega dovoljenja (lokacijskega dovoljenja po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oz. gradbenega dovoljenja po ZGO-1 oz. GZ).

16.Upravna organa svojo presojo, da gre pri predmetnem objektu za dvoetažni objekt, utemeljujeta na ugotovitvah ob inšpekcijskih pregledih, izvedenih dne 23. 4. 2015 in dne 11. 9. 2020 (kot izhajajo iz zapisnikov inšpekcijskih pregledov in fotografij, ki so priloga zapisnikov), ter na izjave tožnika v inšpekcijskem postopku.

17.Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 23. 4. 2015 (ki je del upravnega spisa zadeve) izhaja ugotovitev inšpektorja, da se na SZ delu zemljišča parc. št. 79/4, k. o. ..., nahaja manjši dvoetažni objekt (etažnosti K+P), pri katerem je kletni del zabetorniran, pritlični del pa je pretežno narejen iz lesa. Objekt je pokrit s simetrično dvokapno streho manjšega naklona, ki se proti vzhodu podaljša v zunanjo nadstrešnico. Iz skice v zapisniku izhajajo tudi dimenzije objekta, in sicer je pritlični del objekta dimenzij 4,30 m x 5,10 m, kletni del objekta pa dimenzij 4,30 m x 7,50 m. Prav tako iz skice v zapisniku izhaja, da ima objekt na J strani urejen dostop v klet. Iz fotografij, ki so priloga zapisnika, je razviden lesen objekt, ki je postavljen na večji betonski konstrukciji. Na eni od stranic slednje so na fotografijah vidna (odprta) vrata s kovinskim zapiralom.

18.Iz upravnega spisa zadeve dalje izhaja, da je prvostopenjski organ na tožnika dne 7. 5. 2015 naslovil zahtevo za pisno pojasnilo in izjavo. V dopisu se je skliceval na dne 23. 4. 2015 opravljen inšpekcijski pregled, ob katerem je bilo ugotovljeno, da je na SZ delu parc. št. 79/4, k. o. ..., postavljen dvoetažen objekt manjših dimenzij, pokrit s simetrično dvokapno streho. Tožnik je v odgovor na navedeno zahtevo prvostopenjskemu organu poslal dopis (brez datuma, ki ga je prvostopenjski organ prejel 19. 5. 2015), v katerem je med drugim navedel: "Zgoraj navedenega objekta parc. št. 79/4 ko. - ... sem edini investitor dvoetažnega objekta manjših dimenzij, pokrite s simetrično dvokapno streho... Dvoetažni objekt je bil zgrajen leta 1995".

19.Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 11. 9. 2020 izhaja ugotovitev inšpektorja, da je stanje obstoječega objekta glede na inšpekcijski pregled v letu 2015 (dokument z dne 23. 4. 2015) nespremenjeno. Iz skice na zapisniku sta razvidni dve etaži objekta, in sicer pritličje ter klet, ki ima samostojen vhod (levo od vhoda v pritličje). Iz fotografij, ki so priloga zapisnika, je razviden lesen objekt, ki je postavljen na večji betonski konstrukciji. Na eni od stranic slednje so na dveh fotografijah vidna (zaprta) vrata.

20.Tožnik je ob zaslišanju na glavni obravnavi izpovedal, da ima betonska konstrukcija pod lesenim delom objekta svoj vhod, prek katerega se pride v prostor, dimenzije cca. 2 m2. Tla tega prostora so pokrita s starimi pranimi ploščami, stene so obložene s staro opeko, da zgleda kot shramba. V prostoru sta nameščeni polički, na katerih tožnik hrani marmelado. V prostoru tožnik hrani tudi orodje in zelje. Pri stanju v prostoru je treba imeti spognjeno glavo. Tožnik je ob zaslišanju izpovedal še, da se med delom na vrtu tam spočije, v primeru dežja se tam usede, da je pod streho.

21.Sodišče na podlagi vsega navedenega sodi, da gre pri obravnavanem objektu za dvoetažen objekt. Pod (pretežno) lesenim delom objekta v pritlični etaži (katerega obstoj in dimenzije niso sporni) je namreč betonska konstrukcija, v kateri se nahaja dodaten prostor, z lastnim vhodom, v katerega je mogoče vstopiti (četudi je pri stanju v prostoru treba imeti sklonjeno glavo) in ki ga tožnik uporablja kot shrambo za pridelke, izdelke in orodje, v njem pa občasno tudi počiva (sedi). Po definicijah iz točk 1.1 ter 1.1.3 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gre pri navedenem prostoru tako za klet, saj gre za del stavbe, katere prostor se nahaja od pritličja navzdol, v katerega je mogoče vstopiti in ki je (ob upoštevanju navedb tožnika glede njegove rabe) namenjen pretežno opravljanju (kmetijske) dejavnosti. Ker ima obravnavani objekt po povedanem tako pritlično kot kletno etažo, ga je tudi po presoji sodišča treba šteti za dvoetažnega.

22.Tožnik je na glavni obravnavi sicer uveljavljal, da so dimenzije kleti (kot prostor poimenujeta upravna organa) manjše od tistih, ki jih je v izpodbijani odločbi ugotovil prvostopenjski organ, saj da se klet ne nahaja pod celotno betonsko ploščo. Sodišče ugotavlja, da tožnik dejstev s tem v zvezi tekom upravnega postopka (pa tudi v tožbi) ni navajal. Tožnik je namreč prej zatrjeval, da gre pri betonski gradnji zgolj za ploščo oziroma betonski temelj za montažni objekt, ne pa za klet, tudi provizorična vratca naj ne bi predstavljala vhoda v klet. Šele na glavni obravnavi je tožnik izrecno priznal obstoj prostora v betonski gradnji pod lesenim delom objekta (kot že navedeno, je že v letu 2015 tekom inšpekcijskega postopka v pisni vlogi sicer navedel, da gre za dvoetažni objekt), ob tem pa je na novo uveljavljal, da so dimenzije tega prostora manjše od tistih, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ. Ker navajanja s tem povezanih dejstev šele v upravnem sporu (pa tudi po poteku roka za vložitev tožbe) ni z ničemer upravičil, gre pri teh za nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

23.Ne glede na navedeno sodišče sodi, da so s tem povezane navedbe tožnika tudi nerelavantne. Za odločitev v zadevi je namreč bistvena že podana presoja sodišča, da se klet (ne glede na njene dimenzije) pod lesenim delom objekta nedvomno nahaja, zaradi česar je objekt treba šteti za dvoetažen. Zgolj to pa je relevantno z vidika presoje pravilnosti stališča upravnih organov, da gre pri objektu za nelegalen objekt (saj zanj ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki je za tovrstne objekte potrebno), ter posledične presoje zakonitosti izrečenih inšpekcijskih ukrepov.

24.Tožnik v tožbi uveljavlja še, da iz sklepa GURS ter elaborata, izdelanega za namen postopka vpisa stavbe v kataster stavb pred GURS, izhaja, da naj bi bil predmetni objekt enoetažen. Prav tako navedeno sledeč tožniku izhaja iz posnetka obstoječega stanja in sklepa UE Ljubljana ter iz odločbe MOL.

25.Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da v skladu s 26. členom ZGO-1 inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji. Gradbeni inšpektor ima tako izključno stvarno pristojnost za ugotavljanje, ali je tožnikov objekt zgrajen skladno z ZGO-1, v primeru ugotovitve, da je nelegalen, pa tudi pooblastilo za izrek inšpekcijskih ukrepov (152. člen ZGO-1).

26.Vodenje postopka vpisa stavb v kataster (in evidentiranja zemljišča pod njo) pred GURS, dokumenti, ki so pripravljeni za namen tega postopka, in izdana odločba GURS po prej povedanem na pristojnost inšpektorja, da na terenu ugotovi (drugačno) dejansko stanje objekta in na podlagi svojih ugotovitev izreče inšpekcijske ukrepe, ne more vplivati. To nenazadnje izhaja tudi iz Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (ki je veljal v času vpisa predmetne stavbe v kataster), ki v desetem odstavku 81. člena določa, da vpis stavbe, zgrajene brez predpisanih dovoljenj, v kataster stavb ne pomeni njene legalizacije. Tako iz navedene kot iz ostalih določb ZEN tudi izhaja, da GURS v postopku vpisa stavbe v kataster ne preverja, ali je bila ta zgrajena skladno s predpisi o graditvi objektov, to pa pomeni, da postopek vpisa stavbe v kataster (in evidentiranje zemljišča pod njo) na vodenje inšpekcijskega postopka in pristojnosti inšpektorja v tem ne vpliva.

27.Sodišče ob tem dodaja, da GURS vpis stavbe v kataster skladno z ZEN izvede na podlagi zahteve upravičenega vlagatelja in na podlagi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Kolikor elaborat tako ne prikazuje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ima to za posledico tudi neustrezen vpis stavbe v kataster, tudi to pa je treba upoštevati v okviru dokazne ocene sklepa GURS. Prav takšne pa so po presoji sodišča tudi okoliščine v konkretni zadevi. Iz elaborata, ki je bil izdelan po tožnikovem naročilu in predložen GURS za namen vpisa predmetne stavbe v kataster, namreč izhaja, da gre za enoetažni objekt - skica objekta v elaboratu prikazuje zgolj pritlični del objekta, kletni del objekta pod pritličjem iz skice ni razviden, v elaboratu pa je tudi izrecno navedeno, da ima objekt eno (pritlično) etažo. Tako ugotovljeno dejansko stanje v navedenih dokumentih je po presoji sodišča očitno napačno. Kot je sodišče že pojasnilo, iz zapisnikov inšpekcijskih ogledov, fotografij objekta, navedb tožnika tekom inšpekcijskega postopka kot tudi njegove izpovedi ob zaslišanju na glavni obravnavi namreč nedvoumno izhaja, da ima objekt pod pritlično še kletno etažo in je tako dvoetažen. Sodišče po povedanem sodi, da tožnik s predložitvijo elaborata in sklepa GURS ne uspe izkazati, da gre pri predmetnem objektu za enoetažni objekt.

28.Smiselno enako velja tudi za sklep UE Ljubljana. Sodišče s tem v zvezi najprej pojasnjuje, da je upravna enota sicer pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji (drugi odstavek 24. člena ZGO-1). Vendar pa (kot že pojasnjeno) inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji. V konkretni zadevi je nesporno, da gradbeno dovoljenje za predmetni objekt ni bilo izdano, izključno v pristojnosti gradbenega inšpektorja pa je tako ugotavljanje in odločanje, ali gre pri predmetnem objektu za nelegalno gradnjo (ker je bila zgrajena brez takšnega dovoljenja). Slednje vprašanje ne predstavlja predhodnega vprašanja, saj odločanje o njem ni v pristojnosti kakega drugega organa (npr. upravne enote, kot to zatrjuje tožnik), temveč skladno s 26. členom ZGO-1 prav v pristojnosti inšpektorja (prvi odstavek 147. člena ZUP). Ob tem sodišče dodaja še, da je upravna enota v konkretnem primeru o tožnikovi zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja odločila tako, da jo je s sklepom UE zavrgla. Sklep ne pomeni materialne odločitve o zahtevku stranke in ne more postati materialno pravnomočen, tako pa tudi ne predstavlja ovire za ponovni začetek ali vodenje drugih upravnih postopkov.

29.Sodišče pojasnjuje tudi, da v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja upravni organ preverja dejstva iz prvega, drugega in tretjega odstavka 117. člena GZ, odločitev tega organa pa tako temelji na podatkih, ki jih tožnik navede v sami zahtevi ter (med drugim) na evidentiranju stavbe v katastru in na posnetku obstoječega stanja (tloris, prerez in dimenzije objekta, pri stavbah tudi pogled in tlorise vseh etaž z osnovnimi merami prostorov ter seznamom prostorov s površinami).

30.V konkretnem primeru je tožnik v zahtevi za izdajo dovoljenja izrecno navedel, da gre pri predmetnem objektu za enostaven objekt (v rubriki osnovni podatki o objektu ni izbral nobene od predvidenih vrst objektov glede na zahtevnost, pač pa je ročno dopisal, da gre za enostaven objekt), tak objekt pa skladno s prvim odstavkom 5. člena GZ ne potrebuje gradbenega dovoljenja. V zvezi s preverjanjem vpisa predmetnega objekta (stavbe) v kataster gre dalje ponoviti, da je bil ta izveden na podlagi elaborata, predloženega s strani tožnika, v katerem je bilo dejansko stanje objekta po presoji sodišča napačno ugotovljeno. Napačno ugotovljeno pa je po presoji sodišča iz že pojasnjenih razlogov tudi dejansko stanje predmetnega objekta, kot izhaja iz po tožnikovem naročilu narejenega posnetka obstoječega stanja. Tudi iz tega dokumenta v nasprotju z dejanskim stanjem predmetnega objekta, kot sta ga po presoji sodišča (kot je že bila obrazložena v predhodnih odstavkih te sodbe) pravilno ugotovila upravna organa v inšpekcijskem postopku, namreč napačno izhaja, da gre za enoetažni objekt. Čeprav iz sklepa UE Ljubljana tako izhaja, da je predmetni objekt enoetažen, sodišče temu ne more slediti - omenjeni sklep namreč temelji na navedbah tožnika (ki je predmetni objekt v zahtevi izrecno opredelil kot enostaven objekt) ter na dokumentih, v katerih je bilo dejansko stanje predmetnega objekta očitno napačno prikazano oz. ugotovljeno. Tudi s posnetkom obstoječega stanja in sklepom UE Ljubljana tožnik dejstva, da je predmetni objekt enoetažen, po presoji sodišča tako ne uspe izkazati.

31.Kot slednje enako velja tudi za odločbo MOL glede odmere komunalnega prispevka. Kot izhaja iz vsebine te odločbe, je bila tudi ta izdana na podlagi elaborata, posnetka obstoječega stanja ter sklepa GURS, ti dokumenti pa (kot že pojasnjeno) temeljijo na po presoji sodišča napačno prikazanem oz. ugotovljenem dejanskem stanju predmetnega objekta.

32.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik s sklicevanjem na elaborat, posnetek obstoječega stanja, sklep GURS, sklep UE Ljubljana (ter zahtevo za legalizacijo) in odločbo MOL ne uspe izkazati, da sta upravna organa v predmetni zadevi s tem, ko sta predmetni objekt opredelila kot dvoetažen, napačno ugotovila dejansko stanje. Čeprav iz sklepa GURS, sklepa UE Ljubljana in odločbe MOL izhaja, da je objekt enoetažen, je pri tem treba upoštevati, da so bili vsi navedeni upravni akti izdani na podlagi navedb tožnika in z njegove strani predloženih listin (oziroma na podlagi vpisa v kataster, ki je bil izveden na teh podlagah), ne pa na podlagi lastnih ugotovitev upravnih organov z ogledom objekta na terenu. V nasprotju z navedenim si je prvostopenjski organ v predmetni zadevi objekt dvakrat neposredno ogledal, ugotovljeno dejansko stanje je evidentiral v zapisniku, prav tako dejansko stanje objekta izkazuje več fotografij, ki so priloga zapisnika. Na podlagi zapisnikov in fotografij, nenazadnje pa tudi na podlagi predstavljene izjave tožnika tekom inšpekcijskega postopka in njegove izpovedi, podane v okviru zaslišanja na glavni obravnavi pred sodiščem, se je sodišče lahko prepričalo, da je objekt dvoetažen. Navedbe tožnika tekom drugih upravnih postopkov in listine, ki jih za namen teh predložil, tako po presoji sodišča niso pravilno izkazovale dejanskega stanja predmetnega objekta, tožnik pa z njimi in upravnimi akti, ki so bili na njihovi podlagi izdani, napačne ugotovitve dejanskega stanja v predmetni zadevi (v smislu izkazovanja, da je objekt dejansko zgolj enoetažen) ni uspel izkazati.

33.Ob zapisanem je po presoji sodišča brezpredmetno napačno sklicevanje toženke na izjavo, podano ob zaslišanju tožnika, ki se je (kot uveljavlja tožnik in kot izhaja tudi iz zapisnika z dne 7. 9. 2015) nanašala na parc. št. 79/5, k. o. ..., ne pa na zemljišče, na katerem stoji predmetni objekt. Navedeno namreč ni v ničemer vplivalo na siceršnjo pravilnost ugotovitve upravnih organov, da je predmetni objekt dvoetažen.

34.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

35.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora.

36.Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Prim. KERŠEVAN, Erik; ANDROJNA, Vilko: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 359

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 2, 2/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.