Jedro

Do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine) glede na leto 1992, je prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev je pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo kot urejeno evidentiral del meje parc. 1821/54 s sosednjimi parcelami 1821/7, 1821/28 in 1821/129 ter parcel 1821/121 in 1821/128 s sosednjimi parcelami 1821/7, 1821/28, 1821/54 in 1821/129 ter odločil, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga aktu ter da so urejene meje označene poudarjeno. V obrazložitvi je navedel, da sta A.A. in B.B. vložili zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcele 1821/54 s sosednjimi parcelami 1821/7, 1821/28 in 1821/129, A.A. pa je vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcel 1821/121 in 1821/128 s sosednjimi parcelami 1821/7, 1821/28, 1821/54 in 1821/129. Zahtevam je bil priložen elaborat, izdelan po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik). Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali lastniki parcel, tudi C.C. kot lastnik parcele 1821/129. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Pri preizkusu vloge po 35. členu ZEN ugotavlja, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 21. 5. 2010 podale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnila. V zvezi z ugovori pa navaja, da je meja vezana na katastrsko mejo in stranke ne morejo predlagati meje, ki je v nasprotju s katastrsko. Stranka ima tudi ne glede na ugotovitve poteka katastrske meje v upravnem postopku vedno možnost, da mejo uredi drugače v sodnem postopku. V zvezi z navedbo glede površine parcele pa pojasnjuje, da se v postopku urejanja in evidentiranja meje ne odloča o površini.

Tožnik v tožbi navaja, da je bila na osnovi prošnje in dogovora D.D., lastnika zemljišča in stavbe na parceli 1821/54 leta 1992 z njegovim dovoljenjem, zaradi povečanja funkcionalnega zemljišča, prestavljena javna gozdna pot – parc. št. 1821/28, na njegovo zemljišče parc. št. 1821/33, z vknjižbo lastnine na Občino Bohinj. Izmera prestavitve poti je bila izvršena 13. 5. 1992 – delilni načrt z naznanilnim listom z odobritvijo št. 213/92 z dne 26. 5. 1992. Del prestavljene poti je bil priključen parceli 1821/54, na jugovzhodnem delu pa je nastala nova parcela 1821/129, ki je pripadla tožniku. Pri parcelaciji 23. 8. 1996 pa geodet E.E. ni upošteval 3. člena 1. točke Pravilnika, da za določitev predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra geodet uporabi zadnje vpisane podatke v katastru. Zbrisal in uničil je že postavljene meje, razvidne iz skice izmere z dne 13. 5. 1992 ter zemljišče prestavljene poti južno od parcele 1821/54 in od severne meje 1821/129 proti jugu ter jih protipravno pripojil k kupljeni parceli A.A. – parc. št. 1821/128 ter južno F.F. parcela 1821/7 – to je svojim poznanim. Izbris zemljišča te prestavljene poti v zapisniku in na terenu sploh ni bilo omenjeno. Ker je geodet E.E. s protipravnim stanjem izbrisane prestavljene poti nadaljeval tudi pri naslednji parcelaciji 21. 5. 2010 zaradi določitve urejene meje, na predlog A.A. in B.B., je zato tudi uradno določeno stanje v odločbi Geodetske uprave Kranj z dne 8. 9. 2010 nepravilno. V nadaljevanju očita drugostopnemu organu, da se ni opredelil do vseh pritožbenih navedb. Predlaga, da sodišče razveljavi izbris – uničenje dela prestavljene poti parcele 1821/28 od južne meje parcele 1821/54 do priključka na novo pot proti jugu; upošteva katastrsko stanje, ugotovljeno pri prestavitvi poti po skici izmere in delilnem načrtu, izvršene 13. 5. 1992; upošteva priključitev zemljišča prestavljene poti, kot je navedeno v skici izmere z dne 13. 5. 1992. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Stranka z interesom F.F. je na tožbo odgovoril, da se je na mejni obravnavi tožnik z mejo strinjal. Novi mejaš je sedaj ga. A.A. ter naj zato tožnik ureja mejo z novim mejašem.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Stranki z interesom B.B. in A.A. v odgovoru navajata, da se ne strinjata, da naj novi mejaš ureja mejo gozdne poti. Menita, da naj gozdno pot urejata g. F.F.in C.C., ki sta lastnika parcel gozda in uporabnika. Oba sta jima prodala parceli, zato pričakujeta, da bo vse v redu. C.C. jima je prodal parcelo 1821/121 v izmeri 98 m2 in tudi cesto v izmeri 92 m2 v letu 1992. F.F. pa jima je prodal parcelo 1821/128 v izmeri 154 m2. Na izmeri v letu 1996 je bil prisoten C.C. in se je z mejo strinjal vse do leta 2010. Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno zemljišče, del današnje parcele 1821/128 ob tožnikovi parceli 1821/129, ki je v naravi predstavljalo gozdno pot, pred prestavitvijo poti v letu 1992. Kot sam tožnik navaja, se je prestavitev poti izvršila v letu 1992 (IDPOS 856). Tožnikova parcela 1821/129 (del bivše parcele 1821/33) pa je nastala ob parcelaciji leta 1996 (IDPOS 5055), s soglasjem oziroma na zahtevo takratnega lastnika parcele C.C., ko je nastala tudi sosednja parcela 1821/128 – del parcele 1821/7 – lastnika F.F. Ob uvedbi postopka evidentiranja urejenega dela meje parcel med parcelo 1821/54 in sosednjimi 1821/28, 1821/7 in 1821/129, sta bili meritvi iz leta 1992 in 1996 podlaga za ugotovitev katastrskega stanja. Preizkus elaborata po 35. členu ZEN med drugim določa tudi, da je potrebno po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusiti, ali elaborat urejene meje vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Ta preizkus vsebuje tudi preveritev, ali je geodet za določitev predlagane meje uporabil zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra in zbirke listin (drugi odstavek 30. člena ZEN). Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, ker upravni organ drugačne meje ne sme evidentirati – 1. točka četrtega odstavka 35. člena ZEN. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 21. 5. 2010 izhaja, da se je tožnik strinjal s potekom predlagane meje svoje parcele 1821/129, zato se tudi šteje, da se je strinjal s predlagano mejo. Navedeno soglasje je bilo podlaga za izdajo prvostopne odločbe. Po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN napak volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se jo uveljavlja v pravdnem postopku.

Iz tožbe in pritožbe tožnika bi izhajalo, da je po mnenju tožnika do spremembe katastrskega stanja parcele 1821/129 (njene površine), glede na leto 1992, prišlo v letu 1996, kar je upošteval geodet tudi ob meritvah 21. 5. 2010. Upoštevanje prejšnjih meritev pa je po mnenju sodišča pravilno, ker ga k temu zavezuje ZEN. Kolikor pa tožnik meni, da je v letu 1996 protipravno izgubil del zemljišča, ki bi moral, glede na opravljeno prestavitev gozdne poti, pripasti njegovi parceli 1821/129, bo moral to uveljavljati v sodnem postopku – ureditve meje kot navaja drugostopni organ oziroma z vložitvijo lastninske tožbe kot obrazložitev organa druge stopnje dopolnjuje sodišče. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.