Jedro

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da izrek poslej glasi: Ugovor tožene stranke zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo se zavrne.

Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožeči stranki 96,89 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo, razveljavilo sklep o predhodni odredbi z dne 7. 2. 2012 in zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 37,58 EUR stroškov ugovornega postopka v roku 8 dni po vročitvi sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin št. (...) in ni podan več drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, da obstoji nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščencu iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je za odločitev o predlogu za izdajo predhodne odredbe odločilno dejstvo, da je tožena stranka prerekala obligacijsko razmerje v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe, in ne navedbe tožene stranke, ki jih je podala v ugovoru zoper predhodno odredbo. Ne glede na navedbe tožene stranke v ugovoru zoper predhodno odredbo, iz sklepa o izvršbi, ki predstavlja podlago in je merodajen za presojanje obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, še vedno izhaja, da je tožena stranka prerekala obligacijsko razmerje s tožečo stranko, tožeča stranka pa je predložila listine, ki verjetno izkazujejo obstoj obligacijskega razmerja.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 257. člena ZIZ sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva (prvi pogoj). Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo s prvim pogojem za izdajo predhodne odredbe, ker je zaključilo, da ni (več) izpolnjen drugi pogoj, oba pa morata biti izpolnjena kumulativno. V sklepu z dne 7. 12. 2012, s katerim je ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe, je zaključilo, da je tožeča stranka izpolnila prvi pogoj (6. in 7. točka obrazložitve). Tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izdani predhodni odredbi ni izpodbijala izpolnitve prvega pogoja za izdajo predhodne odredbe.

Poleg prvega pogoja mora upnik na podlagi prvega odstavka 257. člena ZIZ izkazati za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi pogoj). Na podlagi prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb: na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin št. (...) (12. in 13. točka obrazložitve). Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Kot izhaja iz ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi (listna št. 6, 7), je v njem zanikal obstoj obligacijskega razmerja in upnik je izpolnil prvi del drugega pogoja (domneve nevarnosti) za izdajo predhodne odredbe. Tožena stranka je v ugovoru potrdila in to je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu, s čimer je pravzaprav olajšala tožeči stranki dokazovanje prvega dela drugega pogoja (domneve nevarnosti) za izdajo predhodne odredbe: predložitve listine, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Tudi sicer je tožeča stranka predložila listino – pogodbo o finančnem leasingu premičnin. Ostale ugovorne navedbe tožene stranke, da tožeči stranki ni ničesar dolžna, da je plačala vse obroke leasinga, da je dolg v celoti poplačan, očitno niso bile utemeljene, saj je sodišče prve stopnje izdalo sodbo 25. 2. 2013 in toženo stranko obsodilo na plačilo. Tožena stranka tako v ugovoru ni izpodbila obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo dejansko stanje, je le zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo ugovor tožene stranke (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor priglasila stroške nagrade pooblaščenega odvetnika za pravdni postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT 113,10 EUR, predlog za izdajo predhodne odredbe po tar. št. 3461 ZOdvT 26,10 EUR, sodno takso po odmeri sodišča za pravdo in postopek zavarovanja s predhodno odredbo, 2 % administrativne stroške in 20 % DDV na odvetniške storitve. O teh stroških je odločilo sodišče prve stopnje s sodbo 25. 2. 2013. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega pritožbenega postopka, ker so bili ti potrebni za postopek zavarovanja (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker je v njem uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo nagrado pooblaščenega odvetnika za sestavo pravnega sredstva po tar. št. 3468 ZOdvT 52,20 EUR, sodno takso za pritožbo 33,00 EUR, 2 % administrativni stroški po tar. št. 6002 ZOdvT, 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, skupaj 96,89 EUR.