Jedro

Ker je bil tožnik naročnik pogrebnih storitev (ni bistveno, ali je ali ni dedič njegove pok. matere), je dolžan stroške naročene storitve plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 195091/2013 z dne 6. 12. 2013 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka, in sicer za glavnico 507,12 EUR s pripadki ter izvršilne stroške 44,00 EUR s pripadki. Iz razlogov sodbe izhaja, da toženec kot naročnik pogrebnih storitev računa št. 1360/2013 za vtoževano terjatev, ki ga je tožnik poslal tožencu 28. 3. 2014 z rokom plačila 12. 4. 2015, toženec pa prejel (sodišče tožencu ne verjame, da računa ni prejel), ni plačal (pri čemer gre za del opravljenih in zaračunanih storitev tožnika, za katere je le-ta najprej menil, da jih bo plačal Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, a je ta to odklonil; ta terjatev pa je bila prvotno prikazana v tožnikovem računu št. 314/2013, katerega del je v znesku 475,17 EUR toženec nesporno plačal).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi (kot navaja) bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi izpostavlja neveljavnost računa št. 1360/2013 (A 10), ki ni žigosan in podpisan, tako da ne gre za veljavno listino, tega računa pa tudi ni nikoli prejel. Pri tem je bilo dokazno breme napačno prevaljeno nanj. Zato tudi ni nastalo dolžniško-upniško razmerje in posledice med njim in tožnikom. Opozarja na račun št. 314/2013, ki je jasen in plačan, kot je bilo dogovorjeno. Napačna je razlaga, da gre pri navedem računu glede 14. točke za vtoževano terjatev in nima nič opraviti z njegovimi obveznostmi glede (po)plačila pogrebnih stroškov. Zavezal se je plačati to, kar je plačal, in sicer po dogovoru s pristojnim delavcem tožnika (cena storitve je bila vnaprej dogovorjena). Dogovorjeno obveznost je izpolnil. Sicer pa pok. materi nikoli ni bil skrbnik, niti ni njen dedič. Dalje izpodbija tudi druge dejanske ugotovitve ter uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (relativne bistvene procesne kršitve); ker te pritožbene trditve(2) niso upoštevne (več o tem v nadaljevanju obrazložitve), jih pritožbeno sodišče podrobneje ne povzema. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutne bistvene procesne kršitve) v pritožbi ne konkretizira, glede zmotne uporabe materialnega prava pa vztraja pri ugovoru neostoja obligacijskega (dolžniško upniškega) razmerja. Uveljavlja še povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP),(3) v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP(4) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bil pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (v bistvenem so povzeta v tč. 1 te obrazložitve). Pritožbeno sodišče zato pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na napačno ugotovitev odločilnih dejstev (aktivne in pasivne legitimacije ter s tem povezanega (potrditvah nerazčiščenega) vprašanja toženčevih pogodbeno dogovorjenih in (ne)izpolnjenih obveznosti po sklenjeni pogodbi o pogrebnih storitvah ter grajo ocene (ne)pomembnosti zatrjevanih dejstev (tako v procesnem kot dejanskem smislu), ni moglo in smelo upoštevati.

5. Kakšnih navrženo zatrjevanih ali procesnih kršitev, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 442. členom ZPP upoštevati po uradni dolžnosti,(5) pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

6. Glede zatrjevane napačne uporabe materialnega prava (materialnopravne presoje), t. j. glede zatrjevanega neobstoja toženčeve obveznosti plačati vtoževano terjatev, so pritožbene trditve prav tako neutemeljene, pri čemer je odločitev sodišča prve stopnje glede tega v obravnavanem primeru materialnopravno povsem pravilna in utemeljena, pritožbeno sodišče pa se v izgib ponavljanju na razloge izpodbijane sodbe v celoti sklicuje. Tožnik je bil naročnik pogrebnih storitev (ni bistveno, ali je ali ni dedič njegove pok. matere), katerih višina je znašala poleg plačanih 475,17 EUR še 507,12 EUR. To je tožniku še dolžan, upoštevajoč ugotovljen obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženca je obsežena v odločitvi o zavrnitvi njegove pritožbe kot neutemeljene, temelji pa na določbah prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP.

…

Op. št. (2): V pritožbi graja ugotovitve in stališča sodišča prve stopnje glede njenih ugovorov aktivne in pasivne legitimacije ter s tem povezanega (potrditvah nerazčiščenega) vprašanja toženkinega lastništva stanovanja, kdo je (oziroma ni) upravnik predmetne stavbe ter s tem povezane (ne)veljavnosti sklenjene pogodbe o upravljanju, meni da je vprašljiva (sporna) višina terjatve, graja pa tudi oceno (ne)pomembnosti zatrjevanih dejstev (tako v procesnem kot dejanskem smislu); Op. št. (3): Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR.

Op. št. (4): Podčrtalo pritožbeno sodišče; Op. št. (5): Drugi odstavek 350. člena ZPP določa: „Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.