Jedro

Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika je potrebno izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, ki je temeljno načelo stečajnega postopka. Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov.

Pritožnica s sklicevanjem na zakonsko omejitev izhodiščne cene ne more uspeti, ker zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki je višja od ocenjene vrednosti premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji nepremičnin v solasti stečajne dolžnice, in sicer katastrska občina X parcela 2 (ID ...) v deležu ½ celote in katastrska občina X parcela 1 (ID ...) v deležu ½ celote, s katerim je dovolilo prodajo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Določilo je izhodiščno ceno v višini 220.181,50 EUR za solastniški delež na obeh nepremičninah in varščino v višini 22.018,15 EUR. Hkrati je odločilo tudi, da se bo solastniški delež stečajne dolžnice prodajal skupaj s solastniškim deležem teh nepremičnin, ki se bo prodajal v stečajnem postopku St ...

2. Zoper navedeni sklep se je stečajna dolžnica pravočasno pritožila in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika je potrebno izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, ki je temeljno načelo stečajnega postopka. Po 47. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V stečajnem postopku se zaradi plačila terjatev upnikov premoženje stečajnega dolžnika proda in s tem unovči (primerjaj prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Iz kupnine, dosežene s prodajo, se oblikuje splošna razdelitvena masa oziroma posebne razdelitvene mase, ki so namenjene plačilu terjatev upnikov (226. člena ZFPPIPP). Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče navedenemu sledilo.

6. Pritožnica z očitkom o nezakonitem načinu prodaje ne more uspeti, saj je način prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb zakonsko predviden. Četrti odstavek 331. člena ZFPPIPP določa, da v kolikor je bila javna dražba ali postopek zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja na podlagi prvega sklepa o prodaji neuspešen, lahko sodišče s sklepom o prodaji (v nadaljnjem besedilu: dodatni sklep o prodaji) ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Drži, da se je sodišče v izpodbijanem sklepu sklicevalo na napačen odstavek navedenega zakonskega določila, in sicer na tretji odstavek namesto pravilno na četrti odstavek 331. člena ZFPPIPP. Vendar navedba napačnega odstavka ni vplivala na pravilnost odločitve. Odločilno je, da sodišče v izpodbijanem sklepu je pravilno navedlo vsebino četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP, ki je relevanten za odločitev v tej zadevi.

7. Na podlagi prvega odstavka 332. člena ZFPPIPP mora sodišče izklicno ali izhodiščno ceno določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Sodišče mora pri odločanju upoštevati v zakonu določeno minimalno izklicno ali izhodiščno ceno, katere orientacijska vrednost je predhodna ocena vrednosti prodajanega premoženja (drugi in tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP). Zakon torej pri določitvi izklicne ali izhodiščne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.1 Pritožnica zato s sklicevanjem na zakonsko omejitev izhodiščne cene ne more uspeti, ker zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki je višja od ocenjene vrednosti premoženja. Kadar ima sodišče na voljo verodostojne informacije, da obstaja interes za nakup premoženja po ceni, ki je bistveno višja od ocenjene vrednosti, ni nobene ovire, da se ne bi premoženje skušalo prodati po tako ugotovljeni vrednosti. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče pri določitvi izhodiščne cene upoštevalo, da se bo nepremičnina prodajala kot celota in ne po solastniških deležih, velik interes kupcev in višino predzadnje ponudbe na javni dražbi. Ker sprejeta odločitev o višini izhodiščne cene temelji na predhodno navedenih predpostavkah in jo je zato mogoče preizkusiti, je zmotno pritožbeno stališče, da je samovoljna. Zapisnik dražbe z listom draženja z dne 28. 9. 2023 izkazuje višino predzadnje ponudbe in nedvomno velik interes kupcev za nakup nepremičnine, saj je bila cena iz 196.363,00 EUR zvišana na 442.363,00 EUR. Pritožnica z očitkom, da zapisnika dražbe ni prejela, ne more uspeti. Ne trdi, da ji je bil vpogled v naveden zapisnik onemogočen oziroma zavrnjena prošnja za njegovo predložitev. Ker pravice do vpogleda ni pravočasno uveljavila, v pritožbenem postopku ne more uspeti z očitkom, da ne more preveriti zatrjevanega interesa kupcev in višine predzadnje ponudbe.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. VSL sklep Cst 194/2021 z dne 12. 5. 2021 in VSL sklep 421/2021 z dne 23. 11. 2021.