Jedro

Tožene stranke ne trdijo, da tožeči stranki nista lastnici spornega dela nepremičnine, zato je s tem, ko je sodišče kot predhodno vprašanje ugotavljalo kje poteka meja med parcelama št. 1214 in 1212 na eni strani in parcelo št. 3072 prekoračilo meje obravnavanja zadeve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki (glede tožbenega zahtevka tožečih strank) in III. točki izreka (glede stroškov postopka) r a z v e l j a v i ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek pravdne stranke F. N., ki se glasi: "Tožene stranke so dolžne opustiti vsakršno poseganje v parcelo tožečih strank št. 1214, vpisano pri vložku št. 719 k.o. P., in parcelo prvotožeče stranke št. 1212, vpisano pri vložku št. 716 k.o. P., in sicer v severni del teh parcel, ki poteka med vaško potjo št. 3072 in kamnitim zidom južno od te poti, zlasti odlaganje kakršnihkoli stvari, saditev dreves, parkiranje vozil in podobno ter odstraniti vse predmete, ki jih imajo na tem delu parcel št. 1214 in 1212, v 15 dneh, pod izvršbo". Pod II. točko izreka sodbe je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek pravdnih strank K. N., J. N. in I. K., ki se glasi: "Tožnice K. N., J. N. in I. K., so lastnice vsaka do 1/3: 1.) severnega dela parcele št. 1212, vložna št. 716 k.o. P., ki leži nasproti gospodarskemu poslopju na parceli št. 107, med vaško potjo s parcelo št. 3072, do vključno suhega kamnitega zidu in sega od vključno lipe na vzhodni strani, do meje s parcelo št. 1214, v približni dolžini 22 m in 2.) severnega dela parcele št. 1214, vložna št. 719 k.o. P., ki leži nasproti stanovanjski hiši na parceli št. 107 med vaško potjo s parcelo št. 3072 do vključno suhega kamnitega zidu in sega od meje s parcelo št. 1212 do vključno oreha na zahodni strani v približni dolžini 20 m. Toženca F. N. in E. A. G., sta dolžna v roku 15 dni naročiti pri geodetskem podjetju odmero zgoraj opisanega severnega dela parcele št. 1214 in v 15 dneh po dokončnosti odločbe geodetske uprave izstaviti tožeči stranki za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na severnem delu parcele št. 1214, vložna št. 719 k.o. P., ki leži nasproti stanovanjski hiši na parceli št. 107 med vaško potjo s parcelo št. 3072 do vključno suhega kamnitega zidu in sega od meje s parcelo št. 1212 do vključno oreha na zahodni strani v približni dolžini 20 m, na ime tožnic K. N., J. N. in I. K., za vsako do 1/3, ker bo v nasprotnem primeru tako naročilo in listino nadomestila ta pravnomočna sodba - da ne bo izvršbe. Toženec F. N. je dolžan v roku 15 dni naročiti pri geodetskem podjetju odmero zgoraj opisanega severnega dela parcele št. 1212 in v 15 dneh po dokončnosti odločbe geodetske uprave izstaviti tožeči stranki za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na severnem delu parcele št. 1212, vložna št. 716 k.o. P., ki leži nasproti gospodarskemu poslopju na parceli št. 107 med vaško potjo s parcelo št. 3072 do vključno suhega kamnitega zidu in sega od vključno lipe na vzhodni strani do meje s parcelo št. 1214 v približni dolžini 22 m, na imena tožnic K. N., J. N. in I. K., za vsako do 1/3, ker bo v nasprotnem primeru tako naročilo in listino nadomestila ta pravnomočna sodba - da ne bo izvršbe". Sklenilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Proti takšni sodbi se pritožujeta tožeči stranki po pooblaščenki. Menita, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo materialno pravo. Višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, napadeno sodbo v delu, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku tožečih strank razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Tožeča stranka poudarja, da je vedno uživala parcelo št. 1214 in 1212 k.o. P. do javne poti s parcelo št. 3072 k.o. P.. Sodišče je angažiralo geodeta. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da iz podatkov Geodetske uprave izhaja, da so bile sporne parcele do vložitve tožbe že enkrat izmerjene in vrisane v mapne kopije. Ni pa povedalo, kdaj so bile te parcele izmerjene in kako je potekala meja, prav tako ni navedlo iz katere evidence Geodetske uprave je bil opravljen prenos geodetskih podatkov, saj bi moralo sodišče navesti številko odločbe, ki je bila uporabljena za rešitev spornega vprašanja, ne glede na dejstvo, da so bili podatki Geodetske uprave uporabljeni le za potrebe tega postopka. Zaradi tako splošnega opisa in razlage, sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče na šesti strani sodbe ugotavlja, da po podatkih Geodetske uprave poteka meja po sporni dolžini nasproti objektom na parceli št. 107 k.o. P. med parcelo št. 1212 in 3072, obe k.o. P. tako, da je suhi zid in drevo - lipa na parceli št. 1212 in je med mejo in suhim zidom določena razdalja. Sodišče tudi tu ni povedalo na katerih podatkih Geodetske uprave temelji ta ugotovitev, obenem pa se tožeča stranka sprašuje, zakaj sodišče ni v tem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, če je prišlo do zaključka, da bi bile tožeče stranke do tega pasu zemlje upravičene. Geodet, ki ga je angažiralo sodišče, se je o postavljenih vprašanjih izjasnil le na podlagi podatkov, ki jih je pridobil na Geodetski upravi v A.. Njegove navedbe ter izdelano skico je sodišče obravnavalo kot nesporno, čeprav je bil že na obravnavi podan dvom v verodostojnost teh podatkov s strani pooblaščencev tožeče stranke. Sodišče se v navedbe tožečih strank o poteku sporne meje ni spuščalo, prav tako se ni opredelilo do trditev tožeče stranke, da je pokazana meja pokazana nepravilno in je v popolnosti sledilo geodetu, ki ga je angažiralo na podlagi 13. člena ZPP. Geodet, ki je bil prisoten na kraju, ni izvedenec, saj za to nima opravljenega ustreznega izpita in je po mnenju tožeče stranke zelo neizkušen. Sodišče je gospoda D. imenovalo v svojih navedbah le pooblaščenec, čeprav je dejansko izvedenec geodetske stroke. Na zadnji obravnavi je tožeča stranka podala pripombe na izvedbo dokazov preko geodeta, vendar se sodišče do teh dokazov v sodbi ni opredelilo, prav tako se ni opredelilo do izjav prič. Tožeča stranka meni, da so priče, ki so bile v postopku zaslišane in stranke dovolj jasno povedale, da je imel tožnik ves čas oblast nad delom parcele nad suhim zidom do asfaltirane poti, zato tožeča stranka meni, da bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugoditi. Tudi geodeti, ki so opravili meritve v letu 1985 so ugotovili, da sega parcela tožeče stranke do vaške poti in zato tudi ni prišlo do podpisa teh meritev. Sodišče se v te navedbe tožeče stranke ni spuščalo, prav tako ni opravilo poizvedb na Geodetski upravi A., čeprav je tožeča stranka to predlagala. Sodišče je sicer postavilo geodetu, ki ga je angažiralo za potrebe tega postopka, vprašanje, ali obstajajo meritve iz leta 1985, vendar je geodet izjavil, da teh podatkov ni dobil oziroma mu jih Geodetska uprava ni dostavila. Tožeča stranka pa meni, da je sodišče postopalo nepravilno, saj bi moralo geodetu naročiti, naj vpogleda v meritve iz leta 1985, saj sta se na te meritve sklicevali obe stranki. Tožeča stranka in I. N., oče J. N. in mož K. N. je pri teh meritvah sodeloval in je za potek meje vedel, zato tudi ni uporabljal tega dela zemljišča, saj je spoštoval lastninsko pravico tožeče stranke na parceli 1214 in 1212, ki je bila do asfaltirane poti.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje (najbrž pomotoma) iz izreka sodbe pod I. točko izpustilo drugo tožečo stranko, kar pomeni, da o njenem tožbenem zahtevku ni odločilo.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in preizkusu glede kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), ugotovilo, da pritožba utemeljeno graja zaključke, ki jih je glede dejanskega stanja naredilo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da so se pravdne stranke strinjale, da segata parceli št. 1212 in 1214 k.o. P. na spornem delu do ceste, to je javne poti s parcelno št. 3072 k.o. P.. Tudi ni (več) sporno, da sta tožeči stranki solastnici parcele št. 1214, vpisane pri vložku št. 719 in 1212, vpisane pri vložku št. 716, obe k.o. P., v celoti. Tožene stranke tudi ne trdijo, da tožeči stranki nista lastnici spornega dela nepremičnine, ker je sporno zemljišče javno dobro, torej, da je sporen obstoj procesne predpostavke aktivne legitimacije. Ker za nobeno od strank le-ta ni sporna, je s tem, ko je sodišče kot predhodno vprašanje ugotavljalo kje poteka meja med parcelama št. 1214 in 1212 na eni strani in parcelo št. 3072 prekoračilo meje obravnavanja zadeve. V tem postopku se namreč ne določa potek meje, niti ni od tega, v obravnavani zadevi, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka. Glede na to, da pa je sodišče prve stopnje na podlagi ocene dokazov, ki jih je izvedlo, zaključilo, da pa le je med mejo parcele št. 1212 in suhim zidom določena razdalja, je ne glede na prej povedano utemeljena tudi pritožbena graja, zakaj sodišče tožbenemu zahtevku tožečih strank ni ugodilo vsaj v tem delu. Sodišče prve stopnje je razdaljo med mejo parcele št. 1212 in suhim zidom ocenilo na okrog 1 m, razlogi, zakaj se na taki širini ni mogla samostojno izvajati posest, ki jih je navedlo, pa ne prepričajo. Prvo tožeča stranka namreč ni zatrjevala, da je na spornem zemljišču izvrševala posest na takšen način, da je tam hkrati in ves čas imela odložene vse stvari, ki jih v obrazložitvi navaja sodišče prve stopnje. Ker je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno je bilo treba sodbo v izpodbijanem delu, to je glede I. točke izreka sodbe, razveljaviti, prav tako pa je bilo iz istega razloga treba razveljaviti sodbo tudi glede odločitve o stroških postopka (III. točka izreka) in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju utemeljenih pritožbenih navedb ponovno presoditi dokaze in odločiti o tožbenem zahtevku tožečih strank.