Jedro

Za opredelitev stvarne pristojnosti sodišča v individualnem delovnem sporu je poleg vsebine spora (pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja) pomemben tudi subjektivni element, to je, da gre za spor med delavcem in delodajalcem (oziroma njunimi pravnimi nasledniki).

Izrek

Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za ureditev spornih vprašanj s toženo stranko, ki izvirajo iz nove organiziranosti tožene stranke na podlagi določb Zakona o gozdovih (ZG - Ur. l. RS, št. 30/93). Predmet te ureditve naj bi bila tudi zagotovitev oziroma povračilo sredstev, ki so bila pri tožeči stranki potrebna za razreševanje trajno presežnih delavcev.

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom N 222/2006-3 z dne 6.7.2006 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Ugotovilo je, da gre dejansko za odškodninski zahtevek v smislu 1. člena ZPP, oziroma da gre za gospodarski spor med gospodarsko družbo in državo v smislu določb 481. člena ZPP.

Po vročitvi tožbe in vložitvi odgovora na tožbo, v katerem je tožena stranka navajala, da je svoje obveznosti na podlagi ZG do tožeče stranke, vključno z zagotovitvijo sredstev za reševanje presežnih delavcev, že poravnala, se je tudi Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom VIII Pg 299/2006-14 z dne 13.2.2008 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Ob ugotovitvi, da se sporni predmet nanaša na plačilo odškodnine oziroma regresni zahtevek zaradi izvedenih izplačil s strani tožeče stranke za trajno presežne delavce, je ugotovilo, da gre v zadevi za delovni spor.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je zato z vlogo I Pd 743/2008 z dne 14.3.2008 predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi 1. odstavka 24. člena in 25. člena ZPP odloči Vrhovno sodišče RS. Ob ugotovitvi, da ZG glede reševanja sporov iz razmerij med gozdno gospodarskimi podjetji in državo ne določa pristojnosti delovnega sodišča, pristojnost delovnega sodišča pa tudi ne izhaja iz določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS/94 - Ur. l. RS, št. 19/94), ki je veljal v času vložitve tožbe, meni, da je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu.

Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Na podlagi 2. točke 4. člena ZDSS/94 so bila delovna sodišča pristojna za odločanje o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem (razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni). Podobno je opredeljena stvarna pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja (vključno z odškodninskimi spori) tudi v točki b) 1. odstavka 5. člena sedanjega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), le da je pristojnost v delovnem sporu razširjena tudi na pravne naslednike tako opredeljenih strank v sporu. Za opredelitev stvarne pristojnosti v individualnem delovnem sporu je tako poleg vsebine spora (pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja) pomemben tudi subjektivni element, to je, da gre za spor med delavcem in delodajalcem (oziroma njihovimi pravnimi nasledniki).

V obravnavani zadevi ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, niti niso predmet spora individualne pravice posameznih delavcev, temveč gre za spor med gospodarskim subjektom, sedaj registriranim kot gospodarska družba, in državo, zaradi plačila denarne terjatve. Za tovrstne spore v skladu s 1. točko 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Za sojenje v gospodarskih sporih pa je v 7. točki 2. odstavka 32. člena ZPP določena stvarna pristojnost okrožnih sodišč.