Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila v obravnavani zadevi tožba s pozivom, da tožena stranka odgovori na tožbo, z opozorilom na pravne posledice, če na tožbo ne odgovori, pravilno vročena toženi stranki. Dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, pa vzbujajo dvom o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki za odgovor, ki je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe po citirani določbi 318. člena ZPP. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da obvestila o pošiljki ni prejela in da se doslej ni nikoli zgodilo, da bi ji vročevalec obvestilo o prispeli pošiljki pustil na vratih lokala. Na sedežu opravlja gostinsko dejavnost, lokal pa je odprt vse dni v tednu od 7. ure zjutraj dalje. Pri tem poudarja, da ima na sedežu tudi poštni nabiralnik in prilaga fotografijo. Zato je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena v skladu z določbami ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna obračunati tožeči stranki regres za letni dopust za leto 2012 v višini 425,00 EUR, od tega zneska pa odvesti predpisano dohodnino ter plačati tožeči stranki regres v neto znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2013 dalje; regres za letni dopust za leto 2013 v višini 880,00 EUR, od tega zneska pa odvesti predpisano dohodnino ter plačati tožeči stranki regres v neto znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2013 dalje; regres za letni dopust za leto 2014 v višini 256,66 EUR, od tega zneska pa odvesti predpisane davke in prispevke ter plačati tožeči stranki regres v neto znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2014 dalje (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna obračunati tožeči stranki nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leto 2012 v višini 418,56 EUR, za leto 2013 v višini 865,92 EUR ter za leto 2014 v višini 206,88 EUR, od teh zneskov pa odvesti predpisane davke in prispevke ter plačati tožeči stranki nadomestilo za neizrabljen letni dopust v neto zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2014 dalje do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna obračunati tožeči stranki plačo z dodatkom za nadure in delo na nedelje za obdobje od julija 2012 do aprila 2014 v bruto zneskih in z zapadlostjo, kot izhaja iz izreka sodbe, od teh (bruto) zneskov odvesti predpisane davke in prispevke ter izplačati tožeči stranki plače z dodatki v neto zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 870,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti, da ne bo iz izvršbe (IV. točka izreka).
2. Tožena stranka se pritožuje zoper navedeno zamudno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega predpisa, in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da je bilo toženi stranki dne 26. 10. 2014 na vratih lokala, puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju - tožbe s pozivom k odgovoru na tožbo, da tožena stranka v 15-dnevnem roku sodnega pisanja ni dvignila, da tožena stranka nima hišnega poštnega predalčnika, da je bilo sodno pisanje vrnjeno sodišču in da je sodišče prejelo obvestilo z dne 11. 11. 2014 o opravljeni vročitvi. Sodišče prve stopnje je po določbi 4. odstavka 141.člena in 4. odstavka 142. člena ZPP štelo, da je bilo toženi stranki dne 10. 11. 2014 sodno pisanje vročeno, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila niti do poteka roka 10. 12. 2014 niti do izdaje sodbe.
Tožena stranka o postopku vročanja sodnega pisanja ni bila seznanjena. Po navedbi sodišča je bilo toženi stranki dne 26. 10. 2014 na vratih lokala puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju. Zaključek je za toženo stranko nesprejemljiv. Dne 26. 10. 2014 je bila nedelja, torej dan, ko pošta ne dela in se vročitve ne opravljajo. Tožena stranka na sedežu opravlja gostinsko dejavnost. Lokal je odprt vse dni v tednu od 7. ure zjutraj. Toženi stranki se pošta vsakodnevno vroča v lokalu. Doslej se ni primerilo, da bi tožena stranka prejela obvestilo o prispeli pošiljki na vratih lokala. Obstajala je torej možnost vročitve pošiljke oziroma obvestila v lokalu, na sedežu tožene stranke, tožena stranka pa ima tudi poštni nabiralnik. Tudi če bi veljalo, da je tožena stranka dne 26. 10. 2014 bila obveščena o sodni pošiljki, je imel vročevalec možnost in dolžnost dne 10. 11. 2014 pošto pustiti na sedežu tožene stranke, torej v poslovnem prostoru ali v poštnem nabiralniku. Vsekakor pa bi imel vročevalec možnost in dolžnost pustiti pošiljko, ki je štela za vročeno, na naslovu tožene stranke na vratih, kot je bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki dne 26. 10. 2014. Tožena stranka meni, da vročitev ni bila opravljena zakonito oziroma skladno z določbami 4. odstavka 141. člena ZPP, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni. Tožena stranka prilaga fotografije gostinskega lokala z nameščenim poštnim nabiralnikom.
Tožena stranka tudi meni, da za izdajo zamudne sodbe niso bili podani pogoji iz 3. in 4. točke I. odstavka 318. člena ZPP. Utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz navedb oziroma so ta dejstva nedokazana in v nasprotju z dokazi. Tožena stranka s tožbo uveljavlja plačilo regresa za letni dopust, dodatek za delo ob nedeljah in nadure. Obveznost tožene stranke tožeča stranka dokazuje z zahtevkom z dne 4. 6. 2014 in odgovorom tožene stranke z dne 13. 6. 2014. V zahtevku tožeče stranke slednja zahteva plačilo regresa za redni dopust in nadomestilo za neizrabljen dopust. Trditev o neizplačanem nedeljskem delu in nadurah tožeča stranka ni postavila. Iz odgovora tožene stranke oziroma pooblaščenke povsem nedvoumno izhaja, da tožena stranka priznava obveznost iz naslova regresa, nikakor pa ne priznava, da tožeča stranka dopusta ni izkoristila. Tožena stranka zavrača trditev o neizkoriščenem dopustu, kot tudi o neporavnanih obveznostih. Dokazi tožeče stranke so v nasprotju z navedbami in dejstvi, saj jih predlagani dokazi ne potrjujejo. Tožena stranka nadalje meni, da so tudi trditve o neizplačanem nadurnem delu dokazno povsem nepodprte, pa tudi v nasprotju s predloženimi dokazi. Tožena stranka tožeči stranki ni odrejala opravljanja nadurnega dela, tožeča stranka pa nadurnega dela tudi ni izkazala z razporedom dela oziroma dnevno evidenco. Uveljavljanje plačila nadurnega dela pa tudi sicer bistveno presega zakonsko dopustno količino nadurnega dela. Iz plačilnih list je razvidno, da je tožena stranka tožeči stranki izplačala tudi delo ob praznikih - npr. oktober, november, december 2013. Tožeča stranka zahteva plačilo za nedelje - npr. julij 2012, 42 ur, kar bi bilo 7 nedelj v mesecu dni. Tožeča stranka je za vsak mesec dela prejela mesečni obračun plače. Nikoli ni podala pripomb na obračun. Tudi ob zaključku delovnega razmerja, ki je prenehalo sporazumno, tožeča stranka do tožene stranke ni uveljavljala nikakršnega denarnega plačila. Takšno ravnanje tožeče stranke pa kaže na neutemeljenost tožbenega zahtevka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami - ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zlasti na kršitev iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, ter na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila v obravnavani zadevi tožba s pozivom, da tožena stranka odgovori na tožbo, z opozorilom na pravne posledice, če na tožbo ne odgovori, pravilno vročena toženi stranki, pri čemer se je sklicevalo na določbe 4. odstavka 141. in 4. odstavka 142. člena ZPP. Ob upoštevanju podatkov v spisu, zlasti na podlagi vrnjene sodne pošiljke in zapisov vročevalca (l. št. 24), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo dne 26. 10. 2014 (pravilno: 25. 10. 2014 – popravljeno s popravnim sklepom) na vratih lokala puščeno obvestilo o sodnem pisanju in določen 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in da tožena stranka v tem roku pošiljke na pošti ni dvignila. Ker tožena stranka nima hišnega predalčnika, je bilo pismo vrnjeno sodišču. Sodišče prve stopnje je navedlo, da se po določbi 4. odstavka 141. člena in 4. odstavka 142 člena ZPP šteje, da je subjektu vpisa v sodni register pisanje vročeno po poteku roka za dvig pošiljke, na kar je bila tožena stranka v obvestilu opozorjena, kar pomeni, da se v konkretnem primeru vročitev šteje za opravljeno 10. 11. 2014. Rok za odgovor na tožbo se je iztekel 10. 12. 2014. Ker tožena stranka v tem roku na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo ob ugotovitvi, da so za izdajo takšne sodbe izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP.
6. Pritožbeni preizkus izpodbijane zamudne sodbe je pokazal, da dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, vzbujajo dvom o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki za odgovor, ki je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe po citirani določbi 318. člena ZPP. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da obvestila o pošiljki ni prejela in da se doslej ni nikoli zgodilo, da bi ji vročevalec obvestilo o prispeli pošiljki pustil na vratih lokala. Na sedežu opravlja gostinsko dejavnost, lokal pa je odprt vse dni v tednu od 7. ure zjutraj dalje. Pri tem poudarja, da ima na sedežu tudi poštni nabiralnik in prilaga fotografijo.
Glede na navedeno je vsaj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena v skladu z določbami ZPP, na katere se sicer pravilno sklicuje tudi sodišče prve stopnje.
7. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku je potrebno ponovno preveriti pravilnost vročitve tožbe v odgovor toženi stranki, po potrebi s poizvedbami pri pošti oziroma z zaslišanjem vročevalca, ter nato ponovno odločiti o zadevi.