Jedro

Imenovana sodna izvedenka je pojasnila, da je po štetju strani v sodnem in upravnem spisu naštela točno 511 strani, kar je tudi specificirala v stroškovniku. Pravno neupoštevna mora ostati pritožnikova trditev o podvajanju dokumentacije. Sodna izvedenka je življenjsko logično in prepričljivo pojasnila, čemur je sledilo tudi pritožbeno sodišče, da ne glede, da so v dokumentaciji dvojniki dokumentov, je potrebno vpogledati in prebrati vsak dokument posebej, ga popisati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do napake in površnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom imenovani sodni izvedenki MDPŠ za izvedensko mnenje z dne 23. 2. 2022, priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 1.033,26 EUR.

2. Zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ne soglaša z višino priznane nagrade s stroški, saj sodišče ni imelo podlage za priznanje 255,00 EUR za preučitev spisa in 153,00 EUR za osebni pregled tožnice.

Toženec meni, da ne gre za obseg dokumentacije nad 500 strani (ponekod gre za podvojeno vsebino). Dokumentacija ne znaša več kot 400 strani in bi nagrada za preučitev spisa lahko znašala največ 153,00 EUR. Tudi glede na obseg, ki zajema zapis anamneze glede navedb tožnice in klinični pregled, obsega tega pregleda ni mogoče vrednotiti z začetimi tremi urami osebnega pregleda (tudi glede na siceršnja mnenja s podobnimi osebnimi pregledi v primerljivih zadevah). Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Tako bi bil drugačen tudi izračun materialnih stroškov. Sodna izvedenka bi bila upravičena največ do nagrade in stroškov v višini 877,20 EUR, zato je utemeljeno ustrezno znižanje priznanega zneska nagrade in stroškov v I. točki izreka sklepa.

3. Na pripombe toženca je sodna izvedenka dne 11. 3. 2022 podala pojasnilo. Izpostavila je, da ima v svojem stroškovniku zabeleženih skupaj 511 strani (33 + 70 + 74 + 114 + 220), kar je specificirala že v stroškovniku. Ob prejemu dokumentacije je ugotovila, da je šlo za nabor dokumentov, ki v spisu niso imeli nobenega smiselnega vrstnega reda (ne po vsebini zdravstvenih okvar in ne po časovnem zaporedju). Pri povzetku zdravstvene in delovne dokumentacije je potrebno pregledati natančno vsak dokument in ga vpisati v izvedensko mnenje. Tudi če se ponavlja, dvojniki niso skupaj. Vsak dokument je potrebno pregledati in preveriti, če je že vpisan (vrstni red dokumentov v upravnem spisu močno ovira tekoč zapis v izvedenskem mnenju). Pojasnjuje, da je v stroškovniku zapisala, da je pregled trajal od 16. do 18.20 ure, vendar je zapis pregleda le povzetek celotne obravnave, ki je trajala v zapisanem času. Vseh tožničinih navedb ni zapisala. Da je lahko razumela zakaj in kako se je tožničina bolezen oziroma okvara zdravja razvijala v smeri, ki je na koncu privedla do invalidnosti, je morala tožnico natančno poslušati in ji pustiti, da se je razgovorila (sam klinični status nikoli ne razloži nastanka in razvoja motnje ter njene prognoze, zato predvsem brez natančnega dolgega pogovora ni mogoče priti do verodostojnega zaključka).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

6. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu očitku o zmotno ugotovljenem obsegu dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, ki naj ne bi znašala ne več kot 400 strani. Imenovana sodna izvedenka je pojasnila, da je po štetju strani v sodnem in upravnem spisu naštela točno 511 strani,1 kar je tudi specificirala v stroškovniku. Pravno neupoštevna mora ostati pritožnikova trditev o podvajanju dokumentacije. Sodna izvedenka je življenjsko logično in prepričljivo pojasnila, čemur je sledilo tudi pritožbeno sodišče, da ne glede, da so v dokumentaciji dvojniki dokumentov, je potrebno vpogledati in prebrati vsak dokument posebej, ga popisati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do napake in površnosti.2

7. Nenazadnje pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnice, da osebni pregled ni mogel trajati tri ure. Izvedenka je argumentirano ovrednotila vpliv osebnega pregleda in kliničnega statusa na oceno invalidnosti. Življenjsko prepričljiva je trditev sodne izvedenke, da je predvsem pri psiholoških težavah pomembno pojasniti nastanek in razvoj motnje oziroma prognoze, kar nenazadnje pogojuje časovno ustrezno obravnavo za oblikovanje ocene zakaj in kako se je razvijala tožničina bolezen oziroma okvara zdravja, ki je privedla do invalidnosti. Pritožbeno sodišče nima nobene osnove, da bi dvomilo v oceno in potek osebnega pregleda3, ki ga je opravila sodna izvedenka.

8. Zaradi obrazloženega tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je priznana nagrada in stroški za opravljeno izvedensko delo v izpodbijanem sklepu povsem primerna. Pritožbo je potrebno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 33 + 70 +74 + 114 + 220. 2 Dokumenti v upravnem spisu, ki jih izvedenka prejme v obdelavo, niso popisani in ne potekajo v smiselnem vrstnem redu (ne po vsebini zdravstvenih okvar in ne po časovnem zaporedju), kar ovira tekoč zapis v izvedenskemu mnenju. 3 Opredelitev časovnega trajanja.