Jedro

Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče dovolilo izvršbo za zaostalo preživnino v znesku 799.614,00 SIT.

Proti takšnemu sklepu je dolžnik vložil ugovor, v katerem je trdil, da je plačal na račun preživnine 1 krat 100.000,00 SIT in 6.000,00 SIT in je za obe plačili priložil tudi potrdili. Sodišče je razpisalo narok, na katerem je upnik trdil, da so se delna plačila nanašala na drugo izvršilno zadevo. Sodišče je vpogledalo dve drugi izvršilni zadevi in poslalo ugovor kot pritožbo sodišču druge stopnje, ker je ugovor štelo kot neutemeljen.

Na naroku se niso rešila sporna dejstva glede same terjatve, saj je dolžnik ostal pri ugovornih trditvah, da je terjatev delno plačal, upnik pa je trdil nasprotno in sicer, da terjatev v tej zadevi ni bila niti delno plačana.

Glede na takšno sporno dejansko stanje, bi moralo o ugovoru odločiti prvostopno sodišče. Nakazujeta se dve možni rešitvi in sicer, da sodišče sporna dejstva glede terjatev reši z vpogledom izvršilnih spisov in ugotovi, na katero izvršilno zadevo se nanašata dve delni plačili v zneskih 100.000,00 SIT in 6.000,00 SIT.

Če pa na tak način spornih dejstev glede same terjatve ni mogoče rešiti, pa bo treba ravnati po čl. 59 Zakona o izvršbi in zavarovanju in dolžnika napotiti na pravdo za nedopustnost izvršbe.

Sporna dejstva glede same terjatve je na naroku začelo obravnavati prvostopno sodišče in zato mora to sodišče izdati meritorni sklep, sicer bi prišli do situacije, da bi sporna dejstva ugotavljalo prvostopno sodišče, sklep o teh spornih dejstvih pa bi izdalo drugostopno sodišče. Odločitev o spornih dejstvih v zvezi z ugovorom imata obe stranki pravico izpodbijati s pritožbama (čl. 9 ZIZ).