Jedro

Predlog tožnika za obnovo postopka ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar se kot nedovoljen zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 5. 10. 2010 po sodbah prvostopenjskega sodišča opr. št. Pd 30/2005 z dne 14. 7. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1246/2005 z dne 6. 10. 2005 in opr. št. Pd 30/2005 z dne 22. 12. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 184/2006 z dne 9. 3. 2006, kot nedovoljen zavrglo. Ugotovilo je, da tožeča stranka v predlogu ni predložila nobenih novih dokazov in dejstev v smislu določbe 10. točke 394. čl. ZPP, za katera ni vedela oz. jih brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, ko je tekel prejšnji postopek.

Tožnik se je zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka pravočasno pritožil. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da izpodbija sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. točke 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da se izpodbijane sodbe opirajo na sklep tožene stranke z dne 12. 2. 1998 o prenehanju delovnega razmerja, pri čemer je dne 28. 9. 2010 zoper sklep vložil predlog za ugotovitev, da je ničen. Predlog je vložil predvsem iz razloga molka tožene stranke. Sodišče je preuranjeno odločilo o zavrženju predloga, saj bi moralo počakati na rešitev predhodnega vprašanja. Dne 9. 6. 2005 je modificiral zahtevek, vendar sodišče v nadaljevanju, ko je izdalo dopolnilno sodbo, ni upoštevalo odprtega pritožbenega roka zoper konstitutivni sklep tožene stranke o njegovem prenehanju delovnega razmerja. Sklicuje se na določbo 44. čl. statuta tožene stranke. Še vedno vztraja, da njegovi zahtevki niso zastarali. Prilaga fotokopijo sklepa z dne 19. 5. 1998 in statuta tožene stranke v delu, ki opredeljuje pristojnosti direktorja in sveta tožene stranke. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep v odločilnih dejstvih pravilne pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka zoper sodbi sodišča prve stopnje opr. št. Pd 30/2005 z dne 14. 7. 2005 in opr. št. Pd 30/2005 z dne 22. 12. 2005, pri čemer sta bili obe sodbi tudi potrjeni s strani pritožbenega sodišča dne 6. 10. 2005 oz. 9. 3. 2006. Po določbi 2. odst. 397. čl. ZPP mora predlog za obnovo postopka med ostalimi sestavinami, ki jih mora imeti vsaka vloga, vsebovati tudi zakoniti razlog obnove, nadalje okoliščine, iz katerih je razvidno, da je bil vložen v zakonitem roku, poleg tega pa mora stranka v predlogu še navesti, kdaj je zvedela za obnovitveni razlog in v tej zvezi ponuditi dokaze. Vsekakor pa mora stranka navesti okoliščine, zakaj obnovitvenega razloga ni mogla uveljaviti že v prejšnjem postopku. Gre za uporabo načela subsidiarnosti obnovitvenih razlogov, ki je opredeljeno v določbi 2. odst. 395. čl. ZPP, in ki velja tudi za določbo 10. točke 394. čl. ZPP. V kolikor se ugotovi, da je stranka sama kriva, da obnovitvenih razlogov ni uveljavila že prej, se ji obnova postopka ne more dovoliti.

Sodišče prve stopnje je preizkusilo predlog tožnika za obnovo postopka in ugotovilo, da se v predlogu ni v ničemer skliceval na nova dejstva ali predložil nove dokaze, ki bi utegnili spremeniti odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah. Vsa dejstva in listinski dokazi, na katere se je skliceval v predlogu, so bili namreč znani že v prejšnjih postopkih, ki so bili v celoti preizkušani, nazadnje tudi s strani Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbama opr. št. VIII Ips 453/2007 in opr. št. VIII Ips 149/2006 zavrnilo revizijo tožnika zoper že navedeni sodbi pritožbenega sodišča. Ugotovilo je, da je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 18. 2. 1998, pri čemer se je naslednji dan 19. 2. 1998 že predčasno upokojil. Tožnik vse do vložitve tožbe dne 19. 5. 2003 ni vložil nobenih pravnih sredstev zoper sklepa tožene stranke z dne 12. 2. 1998 in 19. 5. 1998, glede tega pa je pomembno, da so mu bile do dneva upokojitve znane vse posledice odločitev tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da predlog tožnika za obnovo postopka z dne 4. 10. 2010 ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar je imelo v določbi 1. odst. 398. čl. vso pravno podlago, da je predlog kot nedovoljen zavrglo.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo vse razloge, ki jih je poskušal uveljaviti tožnik v vloženi pritožbi, da ovrže odločitev v izpodbijanem sklepu. Ugotovilo je, da niso utemeljeni. Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).