Jedro

V obravnavani zadevi niti ni sporno, da se je šestmesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahtev za pridobitev delnic iztekel 10.4.2004, niti, da je pristojni organ (skrbnik) prejel zahtevo tožeče stranke (naslovljene na zavarovalnico) 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zahteva tožeče stranke za pridobitev delnic ni bila vložena pravočasno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 386/2005-2 z dne 9.11.2005 spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, opr. št. U 1718/2004-9 z dne 27.1.2005.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje z dne 27.1.2005 spremenilo tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za finance z dne 16.8.2006, odpravi ter se zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek. Tožena stranka je s to odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Slovenske odškodninske družbe, d.d. z dne 23.4.2004, s katerim je bila kot prepozna zavržena njena zahteva za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital zavarovalnice.

Sodišče prve stopnje je s svojo sodbo z dne 27.1.2005 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper navedeno izpodbijano odločbo. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da se v tem upravnem sporu obravnava vložena zahteva za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital zavarovalnice. Sporno v zvezi s tem pa je vprašanje, ali je tožeča stranka vložila zahtevo za pridobitev delnic pravočasno, torej v roku, ali pa je bila njena zahteva vložena prepozno in zato utemeljeno zavržena. Sodišče prve stopnje navaja, da je iz tožbenih navedb in izpodbijane odločbe tožene stranke razvidno, kar med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevo za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital zavarovalnice, na nepristojni organ oziroma na napačni naslov. Prav tako ni sporno, na kateri naslov bi jo morala poslati, saj je to razvidno tako iz Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1, Uradni list RS, št. 44/2002 in 16/2003), kot tudi iz objavljenega poziva za vložitev zahtevkov (objavljen v Uradnem listu RS, št. 97/2003 z dne 10.10.2003). Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je iz upravnih spisov, ki jih je sodišču predložila tožena stranka, ter tožbenih navedb tožeče stranke razvidno, da je tožeča stranka vložila oziroma poslala zahtevo priporočeno po pošti dne 9.4.2004, kar je razvidno iz poštnega žiga na kuverti, ki se nahaja med predloženimi upravnimi spisi. Glede na to, da je bila pošiljka oddana dne 9.4.2004, bi torej lahko prispela na naslov Zavarovalnice dne 10.4.2004, to je bila sobota, dan ko se pri zavarovalnici ne dela. Iz upravnih spisov je dalje razvidno, da je zavarovalnica to zahtevo dejansko prejela dne 13.4.2004, to je v torek, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na zahtevi, saj je bil v ponedeljek 12.4.2004 dela prost dan. Prav tako je med upravnimi spisi dopis, s katerim Zavarovalnica v pristojno poslovanje pošilja zahtevo tožeče stranke za pridobitev delnic. Na dopisu z dne 13.4.2004 je dohodna štampiljka Slovenske odškodninske družbe z dne 13.4.2004. Sodišče prve stopnje citira določbo 4. odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da v primeru, če dobi organ po pošti, telefaxu, brzojavno ali po elektronskem mediju vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Po mnenju sodišča prve stopnje je zavarovalnica ravnala v skladu s to določbo, saj je isti dan, ko je prejela zahtevo, slednjo odstopila pristojnemu organu, to je Slovenski odškodninski družbi ter dopis poslala v vednost tudi tožeči stranki. Tako so po mnenju sodišča prve stopnje tožbeni ugovori, da je zavarovalnica ravnala najmanj malomarno, neutemeljeni. To izhaja iz že navedenih dejstev, ki so razvidna iz predloženih upravnih spisov. Po mnenju sodišča prve stopnje je Zavarovalnica ravnala dovolj skrbno ter takoj odstopila zahtevo pristojnemu organu in ji ni moč očitati malomarnosti oziroma nezadostne skrbnosti. Po presoji sodišča prve stopnje je tako tožena stranka pravilno odločila in svojo odločitev tudi pravilno obrazložila oziroma zanjo navedla pravilne razloge, s katerimi sodišče prve stopnje v celoti soglaša in se nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS), saj ne more biti sporno, da je odločujoči organ vlogo prejel po roku, ki ga določa zakon, torej prepozno. Pri tem sodišče prve stopnje še pripominja, da citirana določa 4. odstavka 65. člena ZUP, na katero se sklicuje tožeča stranka, Zavarovalnice, ki je delniška družba in ne upravni organ, ne zavezuje. Ne glede na to pa je, kot je sodišče prve stopnje že pojasnilo, zavarovalnica ravnala dovolj skrbno in vlogo nemudoma posredovala na pravi naslov, torej na pristojni organ, ki pa jo je kljub temu prejel prepozno.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče pa je nasprotnega mnenja, in sicer: V obravnavanem primeru ni sporno, da je v 27. členu ZLPZ-1 določeno, da so upravičenci dolžni vložiti zahteve za pridobitev delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice v šestih mesecih od dneva, ko je skrbnik v Uradnem listu RS objavil poziv za vlaganje zahtevkov; ni sporno niti, da je bil v obravnavanem primeru tak poziv objavljen v Uradnem listu RS, št. 97/2003 z dne 10.10.2003; prav tako ni sporno, da je tožeča stranka svoj zahtevek oddala priporočeno na pošto dne 9.4.2004 in da ga je poslala na naslov Zavarovalnice, torej izdajatelja delnic; prav tako ni sporno, da je ta zahtevek skrbnik - Slovenska odškodninska družba (SOD) prejela dne 13.4.2004; sporno pa je, ali je bil ta zahtevek pravočasen. Pritožbeno sodišče citira določbo 1. odstavka 68. člena ZUP, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče predpisani rok. V tem primeru, ko je bil poziv objavljen 10.10.2003, se je 6-mesečni rok iz 27. člena ZLPZ-1 po mnenju pritožbenega sodišča iztekel 10.4.2004. Ker pa je bila ta dan sobota, ko skrbnik - SOD ne dela, se je po presoji pritožbenega sodišča v skladu z 2. odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to pa je bil v obravnavanem primeru torek 13.4.2004 (11.4.2004 je bila nedelja, 12.4.2004 pa velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan v Republiki Sloveniji). Tega dne pa je skrbnik - SOD pritožbo že prejel, torej po mnenju pritožbenega sodišča ni bila prepozna. V 2. odstavku 101. člena ZUP je namreč določeno, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Po mnenju pritožbenega sodišča na drugačno odločitev o stvari ne more vplivati dejstvo, da je tožeča stranka vložila zahtevo dne 9.4.2004 priporočeno po pošti pri napačni osebi - izdajateljici. Po mnenju pritožbenega sodišča na drugačno odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da je izdajateljica to zahtevo prejela 13.4.2004 in jo še isti dan poslala pristojnemu organu - skrbniku, ki jo, kot izhaja iz obrazložitve prvostopnega sklepa in podatkov v upravnih spisih, 13.4.2004, torej glede na 2. odstavek 101. člena ZUP pravočasno tudi prejel. Za pravočasnost vloge pa ni pomembno, ali je bila ta pri pristojnem organu vložena preko pošte ali preko nepristojne osebe. Po mnenju pritožbenega sodišča je pomembno le, da jo je pristojni organ prejel znotraj predpisanega roka. Ta pogoj pa je, kot že navedeno, po presoji pritožbenega sodišča v tem primeru izpolnjen.

Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da to zahtevo vlaga zaradi poenotenja (upravno)sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pri uporabi določb 1. odstavka 27. člena ZLPZ-1 v zvezi z 2. odstavkom 68. člena in 2. odstavkom 101. člena ZUP. Po njegovem mnenju je odločitev v javnem interesu, saj je sodišče ob obravnavi zahtevkov po 2. odstavku 27. člena v zvezi s 30. členom ZLPZ-1 citirane zakonske določbe, na podlagi enakih ugotovljenih dejstev in enakih časovnih okoliščinah različno presodilo pravočasnost vloženih zahtevkov in odločilo o upravičenosti do (enakega ustavnopravno zagotovljenega) varstva pravic in sodnega varstva (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 2.6.2005, opr. št. I Up 514/2005). Upravnosodna praksa pa je neenotna tudi pri uporabi 2. odstavka 101. člena v zvezi z 2. odstavkom 68. člena ZUP za štetje materialnih zakonskih rokov (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.3.2005, opr. št. I Up 1324/2004).

Meni, da je odločitev pritožbenega sodišča nezakonita. Po njegovem mnenju je rok iz 1. odstavka 27. člena ZLPZ-1 materialni prekluzivni rok. Gre za rok, v katerem je tožeča stranka kot upravičenka do lastninjenja po 2. odstavku 20. člena ZLPZ-1, v postopku za pridobitev delnic, izdanih za nenominiran kapital zavarovalnice, bila upravičena vložiti zahtevek za prenos delnic v last - torej uveljavljati materialno pravico, kot jo določa navedeni zakon (primerjaj Jerovšek in drugi, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, IJU, Ljubljana 2004, str. 397). Po njegovem mnenju materialnih rokov ni mogoče podaljšati, tudi ne na podlagi določbe 2. odstavka 101. člena ZUP, ki se uporablja le za procesna dejanja in procesne roke (primerjaj delo kot zgoraj, komentar k 101. členu, str. 341-342). Ko gre za materialni prekluzivni rok tudi ni pomembno, ali se izteče na dan, ko organi ne delajo (7. odstavek obrazložitve k sodbi, opr. št. I Up 1324/2004). Ko ni sporno, da je iztekel 6-mesečni rok za vložitev zahtevka v soboto 10.4.2004 (glede na objavo poziva skrbnika za vlaganje zahtevkov v Uradnem listu RS, št. 97/2003 z dne 10.10.2003, bi tožeča stranka - upravičenka rokovno obvarovala svoje materialne zahtevke le z vlogo, ki bi jo pristojni organ prejel do izteka roka (1. odstavek 68. člena ZUP), na podlagi domneve iz 2. odstavka 68. člena ZUP pa le, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti pristojnemu organu. Pristojni organ je prejel zahtevo 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Vloga, ki jo je tožeča stranka sicer oddala priporočeno na pošto 9.4.2004, pa ni bila poslana pristojnemu organu, zato po njegovem ni mogoče šteti, da je dan oddaje na pošto dan, ko je vlogo prejel pristojni organ. Opustitev uporabe roka iz 1. odstavka 27. člena ZLPZ-1 v materialnopravni vsebini in nepravilna uporaba procesne določbe 2. odstavka 101. člena ZUP v zvezi s 1. odstavkom 68. člena ZUP v materialnopravni vsebini tako pomeni zmotno uporabo materialnega prava, zaradi katere je pritožbeno sodišče tudi nepravilno postopalo po 3. točki 2. odstavka 77. člena ZUS in 4. točki 1. odstavka 60. člena ZUS, kar vse je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe pritožbenega sodišča. Pravilna uporaba citiranih določb v zvezi z določbo 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP bi narekovala odločitev po 73. členu ZUS.

Predlaga, da pritožbeno sodišče v skladu z določbo 4. odstavka 84. člena v zvezi s 73. členom ZUS tej zahtevi ugodi in izpodbijano odločbo pristojnega sodišča tako spremeni, da pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 27. člena ZLPZ-1 so upravičenci do lastninjenja dolžni vložiti zahtevke za prenos delnic v last v roku šestih mesecev od dneva, ko skrbnik v Uradnem listu Republike Slovenije objavi poziv na vložitev zahtevkov za pridobitev delnic. Ker z iztekom navedenega roka zahtevka ni več možno vložiti, gre za materialni prekluzivni rok. Takšnega roka pa ni mogoče podaljšati, zato pomeni nepravočasna vložitev zahteve za stranko izgubo pravice do pridobitve delnic, ne glede na razloge, ki bi privedli do zamude.

O zahtevku odloča skrbnik (Odškodninska družba, kadar nastopa kot fiduciarni imetnik novih delnic v izključno korist upravičencev do lastninjenja - 10. točka 2. odstavka 2. člena ZLPZ-1) v upravnem postopku po ZUP (30. člen ZLPZ-1). Zato se pravočasnost zahteve za pridobitev delnic presoja po določbah 68. člena ZUP, po katerem velja za pravočasno vloženo zahtevo, ki jo pristojni organ prejme, preden izteče rok (1. odstavek). Domneva iz 2. odstavka tega člena pa velja le, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali pa brzojavno pristojnemu organu.

V obravnavani zadevi niti ni sporno, da se je 6-mesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahtev za pridobitev delnic iztekel 10.4.2004, niti da je pristojni organ (skrbnik) prejel zahtevo tožeče stranke (naslovljeno na zavarovalnico) 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče, ki ga navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje in v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti in ki mu pritrjuje sodišče prve stopnje, da zahteva tožeče stranke za pridobitev delnic ni bila vložena pravočasno.

Zavarovalnica, na katero je bila naslovljena zahteva tožeče stranke, ni upravni organ, niti ne postopa po pravilih upravnega postopka. Zato trditev pritožbenega sodišča, da se šteje za pravočasno vloženo tudi vloga, ki je bila v predpisanem roku vložena pri nepristojnem organu, k pristojnemu pa je prispela po izteku predpisanega roka, ne vpliva na drugačno odločitev.

Skrbnik je v pozivu upravičencem navedel svoj naslov, na katerega naj upravičenci vložijo zahtevek. Ker niti iz določb 26. člena ZLPZ-1 niti iz drugih določb navedenega zakona ne izhaja, da bi se zahtevki za pridobitev delnic lahko vlagali na naslov zavarovalnice, trditev pritožbenega sodišča, da je pravočasno vložen tudi zahtevek, ki je naslovljen na zavarovalnico, nima podlage v določbah ZLPZ-1, niti v ZUP.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. odstavka 84. člena ZUS ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in spremenilo izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča z dne 9.11.2005 tako, da je pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 27.1.2005 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.