Jedro

Tožena stranka je po pravilni predhodni ugotovitvi, da je tožničina prošnja v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP prepozna, pravilno zaključila, da tožnici zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne pripada.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 7. 11. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe in oprostitev stroškov postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 285/2012. Nato navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Nato navaja vsebino tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Potem, ko je organ vpogledal in prebral navedbe tožnice in listine, ki jih je le-ta predložila, ugotavlja, da je v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 258/2012 sodišče dne 20. 9. 2012 izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Pooblaščenec tožnice je sodbo z dne 20. 9. 2012 prejel dne 23. 10. 2012, kar pomeni, da 15-dnevni rok za pritožbo poteče z dnem 7. 11. 2012. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da je prošnja tožnice nerazumna in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zato jo je bilo treba, v skladu s 24. členom ZBPP, zavrniti. V skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na dan, ki je bil zadnji dan za vložitev pritožbe, kar pomeni, da stroški postavljenega odvetnika za sestavo in vložitev pritožbe v okviru brezplačne pravne pomoči ne bi mogli biti zajeti oziroma plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je prošnjo glede na to, da rok za vložitev pritožbe poteče 7. 11. 2012, vložila prepozno. Zato je tožničina prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Zaradi tega je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe in tožničino prošnjo zavrniti zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ še dodaja, da brezplačne pravne pomoči ni možno dodeliti v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, ker v danem trenutku ni znano, ali bodo kakšni stroški postopka sploh nastali.

Tožnica vlaga tožbo, ker meni, da izpodbijana odločba temelji na zmotni uporabi materialnega prava, tožena stranka pa je v postopku odločanja tudi kršila procesne določbe. Navaja, da je za ustrezno razumevanje drugega odstavka 11. člena ZBPP, na katerega se med drugim sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, nujna predhodna seznanitev z obsegom in obliko odobritve brezplačne pravne pomoči, ki ju določata 25. in 26. člen ZBPP. Po določbi 25. člena ZBPP zajema brezplačna pravna pomoč prvi pravni nasvet, po določbi 26. člena ZBPP pa brezplačna pravna pomoč zajema še pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, pomoč pri sestavi, overitvi in potrditvi listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, za pravno svetovanje pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz navedenega tako izhaja, da zakon za potrebe izvajanja brezplačne pravne pomoči dejansko razmejuje med dvema oblikama brezplačne pravne pomoči in sicer brezplačno pravno pomočjo v obliki oprostitve plačila storitev pravnega svetovanja in zastopanja, ki jo izvajajo odvetniki oziroma deloma tudi drugi izvajalci pravnih storitev in brezplačno pravno pomočjo v obliki oprostitev plačila stroškov postopka, ki jih ZBPP določa v petem odstavku 26. člena in katerih izvajalec je sodišče. Ob upoštevanju navedenega je pravilna razlaga 11. člena ZBPP taka, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške postopka, navedene v petem odstavku 26. člena ZBPP in katerih izvajalec je sodišče, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči (torej vseh opisanih oblik pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku, tudi za pritožbo, za sestavo katere je tožnica zaprosila), ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. V primeru, ko torej prosilec zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila katere od zgoraj navedenih oblik pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku, med katere sodi tudi sestava in vložitev pritožbe zoper prvostopno sodbo pravdnega sodišča, odvetniška storitev ne sme biti opravljena pred dnem vložitve prošnje za BPP, lahko pa sovpada z dnem vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč ali je opravljena kasneje. To je bil tudi namen zakonodajalca, ki je sporno besedilo vnesel ob priložnosti spremembe prvotne vsebine ZBPP že v letu 2004 ter bi ozadje nastanka spornega besedila in njegove uvrstitve v besedilo ZBPP moralo biti najbolje poznano prav toženi stranki, zato je razlaga tretjega odstavka (pravilno: drugega odstavka) 11. člena ZBPP še toliko bolj nerazumna. Tožnica je prošnjo za BPP za vložitev pritožbe v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 258/2012 vložila na isti dan, kot je bila realizirana odvetniška storitev sestave in vložitve pritožbe, zato je zaključek tožene stranke, da je bila njena prošnja v smislu določbe 11. člena prepozna, neutemeljen. Tolmačenje 11. člena ZBPP v izpodbijani odločbi tožene stranke se v delu, ki je odebeljen, nanaša na drugo obliko brezplačne pravne pomoči, t.j. oprostitve plačila stroškov postopka iz petega odstavka 26. člena ZBPP, ki pa niso predmet obravnave. Glede na navedeno bi tožena stranka prošnjo tožnice morala vsebinsko obravnavati in o njeni prošnji meritorno odločiti oziroma v primeru, da vloga ne vsebuje vseh potrebnih podatkov in listin, na podlagi določbe 36. člena ZBPP, tožnici dodeliti nujno brezplačno pravno pomoč v obliki sestave in vložitve pritožbe. Zaradi navedenih procesnih kršitev, kot tudi zaradi nesprejemljive razlage oziroma uporabe tretjega odstavka (pravilno: drugega odstavka) 11. člena ZBPP tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni oziroma odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP.

Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita. Tožena stranka je po pravilni predhodni ugotovitvi, da je tožničina prošnja v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP prepozna, pravilno zaključila, da tožnici zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne pripada. Za svojo odločitev je tudi navedla razumne razloge, s katerimi se sodišče strinja in se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Določba drugega odstavka 11. člena ZBPP je namreč jasna in jo je po presoji sodišča potrebno razlagati tako, da stroški sodnega postopka ne zajemajo samo stroške, določene v petem odstavku 26. člena ZBPP, temveč tudi stroške pravnega svetovanja in zastopanja. Sodišče zato tožničine razlage drugega odstavka 11. člena ZBPP kot napačne ne sprejema. Zmotno pa je tudi stališče tožnice, da odvetniška storitev lahko sovpada z dnem vložitve prošnje ali je opravljena kasneje. Ker dodeljena brezplačna pravna pomoč po drugem odstavku 11. člena ZBPP obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena, to pomeni, da je odvetniška storitev, opravljena na isti dan, ko je vložena prošnja, kot v konkretnem primeru, opravljena prepozno. Neutemeljena pa je tudi tožbena navedba o dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči po 36. členu ZBPP, ker tudi dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.