Jedro

Obdolženec je državljan Republike Slovenije in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar pa je večkrat dalj časa bival na Kubi, kjer ima partnerko in otroka (torej družino) ter v lasti nepremičnine. Navedene okoliščine po oceni sodišča kažejo na nevarnost, da bi ozemlje Slovenije zapustil, se odselil na Kubo in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku.

Izrek

Obdolženim S. M., Z. Ž. in Z. T. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, obdolženim A. P., G. E., Z. H., D. O., D. E., S. A., I. N. in D. M. pa iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, pripor podaljša za tri mesece, to je do 1. 1. 2016 do 05.00 ure.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolžene S. M., Z. T. in Z. Ž. je bil s sklepi preiskovalnih sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obdolžene A. P., G. E., Z. H., D. O., D. E., S. A., I. N. in D. M. pa iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odrejen pripor. Pripor je bil zoper navedene obdolžence iz istih pripornih razlogov podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 7. 2015, v zvezi sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24. 8. 2015 še za dva meseca.

2. S sklepom preiskovalne sodnice z dne 25. 8. 2015 je bila uvedena preiskava zoper 29 obdolžencev in sicer: - obdolženega S. M. zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem in tretjem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 in ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1; - obdolženega D. M. in obdolženega D. O. zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem in tretjem odstavku 186. člena KZ-1 in hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1; - zoper obdolžene Z. H., S. F., D. E., Z. T., I. P., T. M., M. J., M. B., A. J., D. K., S. D., N. Ć., V. D. (alijaz D. H.), D. S., S. A., Z. Ž., S. Z., R. C., A. P., R. J. in Ž. B. pa zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem in tretjem odstavku 186. člena KZ-1; - zoper G. E., A. U., J. Č. in I. N. pa zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. 3. Okrožna državna tožilka iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije je dne 23. 9. 2015 Vrhovnemu sodišču predlagala podaljšanje pripora za tri mesece obdolženim S. M., Z. Ž. in Z. T. iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, obdolženim A. P., G. E., Z. H., D. O., D. E., S. A., I. N. in D. M. pa iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V predlogu navaja, da gre za obsežno zadevo, ki se nanaša na večje število obdolžencev in več kaznivih dejanj, ki so nekatera bila izvršena v kvalificiranih oblikah ter v okviru hudodelskih združb. Okoliščine, iz katerih je bil zoper obdolžence odrejen pripor tako iz 1. kot iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP se od odreditve pripora niso v ničemer spremenile. V zvezi s pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti so še vedno podane iste objektivne in subjektivne okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženci tovrstna kazniva dejanja, če bi prišli na prostost, ponovili. Obdolženci so izvrševali kazniva dejanja za katera je predpisana visoka zaporna kazen, kazniva dejanja so bila storjena v okviru mednarodnih kriminalnih združb, v katerih so imeli obdolženci natančno razdeljene vloge, imeli dobro premišljene metode delovanja, nekateri člani kriminalne združbe, v katerih so delovali obdolženci pa so še vedno na prostosti. Kazniva dejanja obdolžencev so družbi nevarna, ogrožajo človekovo zdravje, preprodaja prepovedanih drog tako predstavlja veliko nevarnost za zdravje uživalcev. Meni, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, ker z milejšimi ukrepi ni mogoče zagotoviti istega cilja. Načini izvrševanja kaznivih dejanj in okoliščine na strani posameznih obdolžencev kažejo, da je varnost ljudi, njihovo zdravje, ogroženo do te mere, da odtehta poseg v ustavno pravico obdolženca do osebne svobode. V nadaljevanju predloga državna tožilka za obdolžene S. M., Z. T. in Z. Ž. navaja okoliščine, za katere ocenjuje, da pri njih potrjujejo obstoj pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, pri obdolženih A. P., G. E., Z. H., D. O., D. E., S. A., I. N. in D. M. pa priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

4. S predlogom državne tožilke za podaljšanje pripora so bili obdolženci in njihovi zagovorniki seznanjeni. Na predlog državne tožilke so odgovorili obd. Z. T. in zagovorniki obdolženih I. N., A. P., S. A., Z. H. in D. M., ki podaljšanju pripora nasprotujejo. Obdolženi Z. T. v odgovoru navaja, da v Sloveniji živi že deset let, s sorodniki in otroki v BiH zaradi slabih odnosov nima kontaktov, z ženo imata podjetje, ki je zaradi njegovega pripora utrpelo poslovno škodo. Ponovitvene nevarnosti ni, z dejanji, h katerim je bil nagovorjen s strani S. M., je prenehal že pred odreditvijo pripora, zdravstveno stanje (diabetes) se mu je v času pripora (stres, pomanjkanje fizične aktivnosti, napačna prehrana) poslabšalo. Zagovornik obdolženega I. N., odvetnik P. Ž., v odgovoru navaja, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje ni podan, trditve tožilstva o obdolženčevi prodaji droge osebi z vzdevkom „L.“ so brez konkretnega dokaza; pri obdolžencu ni bila opravljena hišna preiskava, ni bila najdena droga, ne denar; neutemeljen pa je tudi očitek pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj obdolženec še ni bil kaznovan, iz dejstva, da ni zaposlen in ga preživlja oče, pa ni mogoče zaključiti, da se obdolženec ukvarja s prodajo droge. Zagovornica obdolženega S. A., odvetnica P. M., navaja, da iz zahteve za preiskavo oziroma nepravnomočnega sklepa o preiskavi ne izhaja, kakšna naj bi bila vloga obdolženca in tožilstvo posplošeno navaja razloge za podaljšanje pripora in jih aplicira na obdolženca, čeravno se nanj ne nanašajo. Obdolženec ni bil nikoli dobljen z drogo, ni bežal, ni potoval v tujino, ni govoril v šifrah; čeprav je bil že v postopkih zaradi goljufije in ponarejanja listin, se mora nevarnost ponovitve dejanj nanašati na specifično kaznivo dejanje in ne zadostuje posplošeno predvidevanje, da bo obdolženec z novimi - težjimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Zagovornik obdolženega A. P., odvetnik A. M. navaja, da se obdolžencu očita, da je sodeloval zgolj in le z voznikom kamiona, kjer naj bi bila droga zajeta, pri tem pa sodišče do sedaj ni opravilo kakšnih preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo nanj. Ponovitvena nevarnost pri obdolžencu ne obstaja, obdolženec je v priporu že tri mesece, njegova vloga pa naj bi bila v tem, da naj bi za namene nekega nezakonitega delovanja posredoval kamion družbe P. Z., ki je sedaj v obravnavi grških pravosodnih organov. Zagovornik obdolženega Z. H., odvetnik D. G., v odgovoru navaja, da se obdolžencu očitata le dve (in ne večje število) kaznivi dejanji, da trditev, da je imel obdolženec utečene poti ne vzdrži resne presoje, prisluhi tega ne podpirajo, ime češkega državljana, s katerim je komuniciral obdolženec, je znano in se pojavlja v listinah spisa, njuni pogovori pa se niso nanašali na mamila. Od junija 2014 do julija 2015 organi pregona nimajo zoper obdolženca nič zabeleženega, zato očitek, da bi ob prihodu na prostost nadaljeval s kaznivimi dejanji, ni utemeljen. Obdolženec je namestnik nosilca kmetijske dejavnosti na družinski kmetiji in se njegova odsotnost na kmetiji zelo pozna. V pritožbi zoper sklep o preiskavi, o kateri še ni bilo odločano, so navedbe, ki bi morale vplivati na odločitev glede podaljšanja pripora oziroma na njegovo odpravo, saj zoper obdolženca ni konkretnih dokazov, vse temelji na interpretaciji Specialnega državnega tožilstva. Tožilstvo je o vlogi obdolženca sklepalo na podlagi razgovora obdolženca in S. M., ki pa se je nanašal na film „Igre lakote“ ne pa na heroin. Pritožbi zoper sklep o preiskavi je obramba priložila hišni računalnik družine H., zapečaten s strani podjetja, ki je zavarovalo podatke na računalniku (naložen film Igre lakote) in ki po navedbah zagovornika vzbuja močan dvom v utemeljenost suma, da sta se Z. H. in S. M. pogovarjala o heroinu. Zagovornik obdolženega D. M. v odgovoru navaja, da podaljšanje pripora ni utemeljeno, ker preiskava ni pokazala utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja.

5. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je ob predložitvi predloga državne tožilke za podaljšanje pripora Vrhovnemu sodišču zaradi odločitve o podaljšanju pripora, v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP podala izjavo o razlogih iz katerih preiskava ni zaključena. Navaja, da je sodišče zaslišalo vse dosegljive obdolžence in s sklepom z dne 25. 8. 2015 uvedlo preiskavo. V preiskavi je sodišče odredilo pridobitev podatkov bank, pregled elektronskih naprav (obdolžencem je bilo zaseženo 88 različnih elektronskih naprav) in na narokih 8. 9., 14. 9., 18. 9. in 23. 9. 2015 zaslišalo priče. Naslednja zaslišanja prič so razpisana za oktober, v začetku oktobra pa bo opravljen tudi narok po četrtem odstavku 240. člena ZKP, nato pa bo sodišče odredilo zaščitne ukrepe za tajnega policijskega delavca in oba koordinatorja prikritih preiskovalnih ukrepov. Preko mednarodne pravne pomoči mora sodišče od pristojnih organov Republike Hrvaške in Grčije pridobiti zapisnike o zaslišanju I. Š., I. P. in S. Z., 5. 10. 2015 pa bo ponovno zaslišan obdolženi D. M., ki je podal sodišču predlog za svoje ponovno zaslišanje.

B.

6. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v zakonu predpisana kazen nad pet let zapora, podaljšati pripor največ še za tri mesece. Ker je za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo že po prvem odstavku 186. člena KZ predpisana kazen zapora od enega do desetih let, je ta formalni pogoj za podaljšanje pripora zoper vseh 11 obdolžencev podan.

7. Pripor sodišče podaljša, če so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Priporni razlog begosumnosti iz 1. točke prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če se obdolženec skriva, če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnil, priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP pa je podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti določene osebe, za katero je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, njeno prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi ponovila kaznivo dejanje.

8. Vrhovno sodišče je sledilo predlogu državne tožilke in pripor obdolženim S. M., Z. Ž. in Z. T. iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, obdolženim A. P., G. E., Z. H., D. O., D. E., S. A., I. N. in D. M. pa iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pripor podaljšalo, ker se po oceni Vrhovnega sodišča okoliščine od odreditve pripora in zadnjega sklepa o podaljšanju pripora (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 7. 2015, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24. 8. 2015) niso v ničemer spremenile.

9. Čeprav sklep o preiskavi z dne 25. 8. 2015 ni pravnomočen, tudi po oceni Vrhovnega sodišča v predkazenskem postopku s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, tajnim opazovanjem, hišnimi preiskavami in zasegi droge obdolžencem, zbrano dokazno gradivo potrjuje utemeljenost suma, da so obdolženci storili v sklepu o preiskavi očitana jim kazniva dejanja, na načine, kot izhaja iz opisa dejanj. Vrhovno sodišče glede utemeljenosti suma udeležbe obdolžencev pri storitvi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, hudodelskega združevanja in ponarejanja denarja soglaša s presojo sodišča prve stopnje, kot izhaja iz obširnih razlogov sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 7. 2015 (strani 21 do 63) in kjer je sodišče, opirajoč se na izsledke izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, poročila o kriminalistično tehničnih preiskavah, zapisnike o opravljenih hišnih preiskavah in zapisnike o zasegu predmetov, za vsako posamezno obdolžencem očitano kaznivo dejanje ocenilo, kateri dokazni viri stopnjo utemeljenosti suma potrjujejo. Presoje utemeljenosti suma zato navedbe obdolženega Z. T. in zagovornikov obdolženih S. A., I. N., Z. H., A. P. in D. M. v odgovorih na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, ko vložniki ponujajo drugačno oceno zbranega dokaznega gradiva, kot jo podaja sodišče, ne morejo omajati.

10. Poglavitni očitek obdolžencem zoper katere je bil odrejen pripor in katerim Vrhovno sodišče pripor podaljšuje, je storitev kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Za to kaznivo dejanje je po prvem odstavku 186. člena KZ-1 predpisana kazen zapora od enega do deset let (kot je očitano obdolženima G. E. in I. N., če pa je to kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi (kot je očitano obdolženim S. M., D. M., D. O., Z. H., D. E., Z. T., S. A., Z. Ž., A. P.) po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 pa kazen zapora od pet do petnajst let. Na težo teh kaznivih dejanj ne kaže le predpisana visoka kazen, temveč v konkretni zadevi načini izvršitve dejanj ter izjemno velika količina droge (heroina, kokaina). Te okoliščine kažejo na dobro organiziranost obdolžencev in njihovo globalno razvejano kriminalno dejavnost pri prometu s prepovedano drogo. Zato je pripor zoper obdolžence, ki so jim očitno dobro poznane poti in načini prometa z drogo (od nabave, transporta, prodaje izjemno velikih količin droge) neogibno potreben ter ga ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom (kot v odgovoru na predlog državne tožilke predlagajo zagovorniki). Ta kazniva dejanja, kazniva dejanja neupravičenega prometa s prepovedano drogo, ko gre v konkretni zadevi za izjemno velike količine heroina in kokaina, predstavljajo nevarnost za ljudi, predvsem za njihovo zdravje in tudi življenje potencialnih uživalcev drog, ki odtehta poseg v ustavno pravico obdolžencev do osebne svobode.

11. Obdolženi S. M.: Po presoji Vrhovnega sodišča sta pri obdolžencu še vedno podana priporna razloga, iz katerih je bil zoper obdolženca s sklepom preiskovalnega sodnika pripor odrejen. Priporni razlog begosumnosti iz 1. točke prvega odstavka 201. člena ZKP je po presoji sodišča podan, kljub temu, da ima obdolženec sicer stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Je državljan Republike Hrvaške, a ne gre prezreti, da je bil rojen v Bosni in Hercegovini, kamor redno potuje, kjer ima sorodnike in nepremičnine. Navedene okoliščine, ob upoštevanju, da je obdolženec v postopku zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 in ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 in mu v primeru obsodbe grozi visoka zaporna kazen, po presoji sodišča kažejo na nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost ozemlje Republike Slovenije zapustil ter se z umikom v BiH izognil temu kazenskemu postopku. Podan pa je tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec je nezaposlen ter ga preživlja žena. Bil naj bi del mednarodne hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in udeležen pri prometu več sto kilogramov heroina in kokaina v letu 2014 na ozemlju Slovenije, Hrvaške, Španije, Brazilije, Avstrije, pri tem pa način izvršitve kaže na izjemno organiziranost (organiziranje prevoza droge z jadrnicama iz Južne Amerike v Evropo, z vozili iz Španije v Slovenijo) in zasledovane visoke zaslužke pri prodaji droge. V hierarhiji hudodelske združbe naj bi zasedal zelo visok položaj, bil bi naj vodja združbe in se je ukvarjal z organizacijo transporta velike količine prepovedane droge, sodeloval pa tudi pri prodaji manjših količin le-te. Pri hišni preiskavi so mu policisti zasegli več mobilnih telefonov in SIM kartic, kar kaže na kontinuirano ukvarjanje s preprodajo prepovedanih drog, pri sebi pa je imel tudi letalske vozovnice in pištolo. Navedene okoliščine po presoji sodišča kažejo na resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, takšno kaznivo dejanje ponovil. 12. Obdolženi Z. Ž.: Po presoji Vrhovnega sodišča sta tudi pri tem obdolžencu še vedno podana priporna razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec je državljan Republike Slovenije in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar pa je večkrat dalj časa bival na Kubi, kjer ima partnerko in otroka (torej družino) ter v lasti nepremičnine. Navedene okoliščine po oceni sodišča kažejo na nevarnost, da bi ozemlje Slovenije zapustil, se odselil na Kubo in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku. Obdolženi naj bi kot član mednarodne hudodelske združbe bil udeležen pri pripravi transporta večje količine (320 kg) kokaina z jadrnico iz Brazilije v Evropo. Prav on naj bi pridobival skiperje za tihotapljenje kokaina z jadrnicami, pri čemer naj bi od skiperja zahteval delež pri plačilu. Vseskozi naj bi bil udeležen pri dogovorih o organizaciji transporta ter nudil pomoč pri raznih nakazilih sredstev za organizacijo le-tega. Način izvršitve dejanja kaže, da so obdolžencu očitno dobro poznane možnosti pridobitve velikih količin droge v tujini - Latinski Ameriki, kjer nenazadnje obdolženec tudi pogosto biva. Tako obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, takšno kaznivo dejanje, z izvrševanjem katerih storilci pridobivajo velike premoženjske koristi, ponovil. Ne gre zanemariti, da naj bi se pred odreditvijo pripora dogovarjal s soobdolženim N. Ć., enem izmed glavnih organizatorjev transportov droge, ki je na begu.

13. Obdolženi Z. T.: Po presoji Vrhovnega sodišča sta tudi pri obdolženemu Z. T. še vedno podana priporna razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Razen tega, da ima obdolženec bivališče v Republiki Sloveniji, ni drugih okoliščin, ki bi ga na ozemlje Republike Slovenije vezale. Obdolženec je državljan BiH, kjer ima tudi sorodnike. Nevarnost, da bi obdolženec pobegnil v BiH in se s tem izognil temu kazenskemu postopku, ne glede na navedbe obdolženca, da ima s sorodniki in otroci v BiH le telefonske stike, po presoji Vrhovnega sodišča, še vedno obstoji. Prav tako pa je za obdolženca, ki je brez redne zaposlitve in dejansko brez dohodkov, še vedno podana ponovitvena nevarnost. Edini vir dohodkov naj bi si obdolženec pridobival in zagotavljal z izvrševanjem kaznivih dejanj povezanih s prometom z drogo. Dejstvo, da se mu očita, da naj bi storil več kaznivih dejanj, kaže na njegovo vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj. Očitana dejanja naj bi storil v okviru zelo dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, pri čemer je pri dejanjih, ki se mu očitajo, izkazal visoko stopnjo samozaščitnega ravnanja, ob tem pa ne gre spregledati, da je del članov te združbe še vedno na prostosti.

14. Obdolženi A. P.: Obdolženi A. P. naj bi imel v opisani mednarodni hudodelski združbi, ki se je ukvarjala s preprodajo velike količine prepovedane droge, pomembno vlogo. Omogočil naj bi transport prepovedane droge. Glede na očitano mu kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, način storitve in družbeno nevarnost tega kaznivega dejanja, s katerim se ogroža življenje in zdravje ljudi, zlasti mladih, je ponovitvena nevarnost tudi zanj še vedno podana. Obdolženec je sicer zaposlen, vendar mu očitno sredstva, ki si jih pridobiva na zakonit način, ne zadostujejo in tega zaključka zagovornikovo nasprotovanje ne more omajati. Vloga obdolženca je v opisu kaznivega dejanja, ki se mu očita, določno opisana. Ne držijo navedbe zagovornika v odgovoru, da je obdolženec povedal, da je v nekih drugih kazenskih postopkih. Obdolženec je na zaslišanju v preiskavi povedal, da je bil pred Okrožnim sodiščem v Krškem že obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države, pri čemer je v letu 2001 kazen prestal. Gre za sodbo Okrožnega sodišča v Krškem K 105/99 z dne 15. 6. 2000, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani Kp 877/2000 z dne 19. 10. 2000, s katero je bil obdolženec obsojen na kazen zapora tri leta, zaradi storitve kaznivega dejanja po tretjem in prvem odstavku 311. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča tudi pri tem obdolžencu podan priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

15. Obdolženi G. E.: Obdolženemu se očita storitev več kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, za katera je zagrožena visoka zaporna kazen. Obdolženec naj bi imel vzpostavljene utečene zveze s kupci in prodajalci prepovedane droge, katerih del je še na prostosti. Navedeno in stopnjevanje njegove kriminalne aktivnosti kaže na obdolženčevo vztrajnost. Obdolženec je brez zaposlitve, njegov edini vir dohodkov pa očitno izvira iz kriminalne dejavnosti, povezane s prometom z drogo. Slednjemu je pripisati zaseg večjega števila bankovcev, ki so mu jih, poleg prepovedane droge, zasegli pri hišni preiskavi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da je bil obdolženec v preteklosti s strani policije že obravnavan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, po presoji Vrhovnega sodišča še vedno obstaja realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem teh kaznivih dejanj in je tako tudi pri tem obdolžencu podan priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

16. Obdolženi Z. H.: Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi pri obdolženemu Z. H. še vedno podan priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolžencu se očita storitev več kaznivih dejanje neupravičenega prometa s prepovedano drogo, pri čemer je šlo za velike količine droge. Znotraj mednarodne hudodelske združbe naj bi imel hierarhično visoko vlogo, organiziral naj bi nabavo in transport prepovedane droge ter bil posrednik končnemu neznanemu češkemu kupcu, s katerim naj bi, po podatkih hrvaških varnostnih organov, bil še pred kratkim v stiku. S kupci in prodajalci prepovedanih drog naj bi imel vzpostavljene dobro utečene poti, pri čemer so prihajali kupci in sostorilci tudi izven Slovenije in so nekateri še vedno na prostosti. Pri hišni preiskavi mu je bilo zaseženo več mobilnih telefonov in SIM kartic, kar kaže na samozaščitno ravnanje in dobro organiziranost hudodelske združbe. Glede na to, da je obdolženec brez zaposlitve in dejansko brez prihodkov, je utemeljen sklep, da mu izvrševanje kaznivih dejanj pomeni način pridobivanja dohodkov. Upoštevaje povedano je za obdolženca, ki je bil že obsojen za istovrstno kaznivo dejanje, ponovitvena nevarnost še vedno podana. Te presoje ne morejo ovreči niti zagovornikove navedbe v odgovoru na predlog tožilstva za podaljšanje pripora, da obdolženec šteje za zaposleno osebo, ker ima status kmeta. Zagovornikove navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da ima obdolženec dovolj sredstev za preživljanje in da se zaradi pridobivanja (dodatnih) sredstev z izvrševanjem kaznivih dejanj ne ukvarja. Glede zagovornikovih navedb, da policisti v obdobju junij 2014 do julij 2015 pri obdolžencu niso zaznali kriminalne aktivnosti, pa je sodišče že v sklepih o odreditvi pripora pojasnilo, da je čas storitve očitanih kaznivih dejanj povezan z maksimalno dovoljenim časovnim obdobjem izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov.

17. Obdolženi D. O.: Tudi obdolženemu D. O. se očita storitev hudega kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil v zelo dobro organizirani mednarodni hudodelski združbi, ki je, da bi delovanje njenih članov ne bilo odkrito, za komunikacijo uporabljala spletne aplikacije. Nekateri izmed sostorilcev so še vedno na prostosti. Obdolženec naj bi skrbel za prenos informacij med obdolženim S. M. in obdolženim N. Ć. Obdolženemu, ki je sicer brez premoženja, očitno niti sredstva, ki si jih je pridobil kot družbenik gospodarske družbe, ki mu je zagotavljala tudi dohodke, niso zadoščala, da ne bi izvrševal kaznivih dejanj povezanih s prometom droge, ki prinašajo velike zaslužke. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP tudi zanj še vedno izkazan.

18. Obdolženi D. E.: Po presoji Vrhovnega sodišča tudi za obdolženega D. E. še vedno obstaja realna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, torej priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedano drogo naj bi obdolženec storil kot član mednarodne hudodelske združbe, v okviru katere naj bi obdolženci pri prometu večje količine prepovedane droge storili več kaznivih dejanj. Hudodelska združba je imela dobro razpredeno mrežo kupcev in dobaviteljev, del katerih je še vedno na prostosti. Obdolženec je brez zaposlitve, in uživalec kokaina ter si je očitno z izvrševanjem očitanega kaznivega dejanja pridobival sredstva za življenje. Ob tem ne gre spregledati, da so mu policisti pri hišni preiskavi zasegli 233 gramov kokaina in tehtnico, kar kaže, da je bila zasežena prepovedana droga nedvomno namenjena nadaljnji prodaji.

19. Obdolženi S. A.: Tudi za obdolženega S. A. velja, da se mu očita storitev kaznivega dejanja v okviru zelo dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo velike količine prepovedane droge in v kateri naj bi obdolženec imel pomembno vlogo. Kljub temu, da je dalj časa brez zaposlitve, je združbi zagotovil del potrebnega denarja, ki si ga je za ta namen celo izposodil. Po presoji sodišča je verjetnost ponavljanja takšnih kaznivih dejanj s strani obdolženca še toliko večja, ker je načrtovani posel s prepovedanimi drogami propadel (zaradi havarije jadrnice na Atlantiku naj bi skiper 100 kilogramov kokaina vrgel v morje). Zagovorniki obdolženca v odgovoru trdijo, da si je obdolženec izposodil zgolj 1.300 EUR, a to presoje sodišča, da je s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja zasledoval dobiček, ne more ovreči. Prav tako presoje sodišča, da obdolženec sredstva pridobiva z izvrševanjem kaznivih dejanj, ne more ovreči navedba, da si obdolženec sredstva pridobiva kot honorarni učitelj tenisa. Očitno je, da mu sredstva iz te dejavnosti za njegov način življenja ne zadoščajo. Obdolženec je bil že obsojen zaradi kaznivih dejanj goljufije po 211. členu KZ in ponarejanja listin po 251. členu KZ in je glede na navedene okoliščine tudi zanj še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

20. Obdolženi I. N.: Obdolžencu se očita, da je neznani osebi večkrat prodal 20 do 30 gramov kokaina in s tem storil več kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. To kaže na njegovo kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj, za katera je predpisana visoka kazen zapora. Od priprtega soobdolženega S. D. naj bi prejemal navodila za samozaščitno ravnanje in pomoč pri vzpostavitvi lastne mreže preprodajalcev. Utemeljeno je sklepati, da si obdolženec, ki ni zaposlen in se preživlja s priložnostnimi deli, sredstva za življenje pridobiva tudi z izvrševanjem kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedano drogo, katerih družbena nevarnost je zelo velika. Glede na navedeno in kljub temu, da obdolženec do sedaj še ni bil obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj, je po oceni Vrhovnega sodišča nevarnost ponavljanja teh kaznivih dejanj še vedno podana in s tem priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.

21. Obdolženi D. M.: Tudi obdolženemu D. M. se očita, da je v okviru zelo dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog storil hudo kaznivo dejanje na škodo zdravja in življenja ljudi, zlasti mladih. Obdolženec naj bi bil v združbi zadolžen za prenos informacij med organizatorjem in hierarhično nižjimi člani združbe. Obdolženec je brez zaposlitve in premoženja in je bil že obsojen za istovrstno kaznivo dejanje (sodba Okrožnega sodišča v Kopru K 246/2002), s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 56752/2010 mu je bila izrečena pogojna obsodba zaradi storitve dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ. Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pa teče zoper njega kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja po tretjem in prvem odstavku 213. člena KZ-1 (II K 64508/2010). Kljub temu, da je bil obdolženec že večkrat obsojen, izrečene so mu bile tudi različne kazenske sankcije, ga to od izvrševanja novih kaznivih dejanj ni odvrnilo. Zato po presoji Vrhovnega sodišča še vedno obstaja realna in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj na prostosti in s tem priporni razlog iz 3. toče prvega odstavka 201. člena ZKP.

22. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora obdolžencem ugodilo in vsem obdolžencem pripor podaljšalo za tri mesece, to je do 1. 1. 2016.